Župan mestne občine Krško Miran Stanko, ki se za nov županski mandat ne bo potegoval, je danes povzel glavne dosežke svojih dveh in pol mandatov, med glavnimi izzivi, ki čakajo najmlajšo slovensko mestno občino, pa omenil drugi blok nuklearke. Nasledniku na položaju je zaželel, da bi izzive razumel in jim bil kos.

Med vidnejše dosežke svojega županovanja je Stanko na današnji novinarski konferenci uvrstil pridobitev statusa mestne občine v minulem letu, dokončanje izgradnje krške obvoznice ter širitev in prenovo krške Valvasorjeve knjižnice.

Prihodnost Krškega in občine bo krojil predvsem državni projekt umeščanja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Kot je opozoril Stanko, mora biti občina pripravljena na ta razvojni impulz, odgovoriti je treba tudi na vprašanje, kaj bo projekt prinesel lokalnemu okolju.

Pri tem je Stanko omenil osnutek občinskega dokumenta Strategija 2040+. Ta opredeljuje cilje po posameznih ključnih področjih, od gospodarstva do prometa in prometne infrastrukture do okoljsko-prostorskega načrtovanja, izobraževanja in kakovosti bivanja. Osnutek so potrdili krški svetniki.

Odhajajoči župan Krškega se je dotaknil tudi zadolženosti občine, ki je imela leta 2012, ko so ga prvič izvolili, za približno 25 milijonov evrov dolgov. Med njegovim županovanjem so zadolženost znižali na približno 8,6 milijona evrov. Od tega občina približno šest milijonov evrov dolguje bankam, preostanek pa po zakonu o financiranju občin ministrstvom.

Sicer pa so med njegovim županovanjem z dokončanjem krške obvoznice in prenovo Ceste krških žrtev na področju prometa uresničili glavna cilja zadnjega desetletja. Na področju gospodarstva je Stanko navedel zagotavljanje površin in komunalne opremljenosti v poslovnih conah.

Na področju kmetijstva je občina v zadnjih desetih letih končala komasacije in uredila namakalni sistem Kalce-Naklo. Na področju izvajanja gospodarskih javnih služb je vzpostavila in nadgradila ločevanja odpadkov, uredila kanalizacijske sisteme ter občanom zagotovila neoporečno pitno vodo. Opozoril je na projekt hidravlične izboljšave vodovodnega sistema, ki so ga s pomočjo evropskih sredstev uredili skupaj s kostanjeviško in brežiško občino. Sicer pa je občina v zadnjih desetih letih med drugim vlagala tudi v drugo prometno infrastrukturo, kulturo, zaščito in reševanje, izobraževanje, otroško varstvo in šport.

Nekaj projektov ostaja nedokončanih. Med temi je Stanko omenil gradnjo novega bazena v Krškem in projekt Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja. Med občinskimi nerazrešenimi vprašanji sta tudi romska problematika in priseljevanje. Stanko je ob tem ocenil, da bo zanju "brez celovite pomoči države na različnih ravneh težko najti rešitve".