Profimedia

Vendar so motnje v delovanju te metulju podobne žleze lahko vzrok številnih težav, ki jim sprva niti ne pripisujemo zdravstvenega izvora, kaj šele, da bi jih povezali s ščitnico. Zanjo lahko vsak dan ustrezno skrbimo že s tem, da uživamo hrano, ki pripomore k ravnovesju njenega delovanja.

Morska trava

Morda zveni malce nenavadno, a morska trava je eden od najnovejših prehranskih trendov, pa ne zato, ker se fino sliši, temveč ker je bogata s pomembnimi minerali. Ljubitelji sušija jo poznajo kot tisti zeleni ovoj, ki riž in preostalo vsebino drži skupaj. Za ščitnico pa je priporočljiva zaradi visoke vsebnosti joda. Za jod vemo, da je ključen pri delovanju ščitnice. Zato se v prehranski industriji tudi jodira sol – da ljudje zaužijemo dovolj joda.

Preberite tudi:

• 9 nadomestkov za kavo, ki vam bodo dvignili energijo
• Kako zdrava je v resnici svinjska mast?
• Triki za preprosto uravnavanje sladkorja

Če jodirane soli ne uživate, lahko nekaj joda v telo vnesete tudi z morsko hrano in ribami, a morska trava tu precej prednjači. Čeprav je jod za delovanje ščitnice pomemben, pa ji tako kot pomanjkanje škoduje tudi njegov presežek, zato je pri uživanju hrane, ki vsebuje precej joda, pomembna zmernost.

profimedia

Jogurt

Jod je torej mineral, ki ga potrebujemo za tvorbo ščitničnih hormonov. Največji vir naravnega joda so morske alge in morske ribe. Če se bojite, da bi z morsko travo v telo vnesli preveč joda, izberite jogurt, saj je jod v jogurtu (in preostalih mlečnih izdelkih) prisoten v bolj obvladljivih količinah. Raziskave kažejo, da zaradi dodajanja joda v prehrano krav mlečni izdelki vsebujejo zmerne količine joda, ki so za človeško telo povsem primerne. En jogurt naj bi telesu zagotovil polovico dnevno priporočene količine joda.

Mleko in jajca

Kot že rečeno, je mleko priporočljiv vir joda, a se zaradi modnih prehranskih smernic uživanje mleka precej zmanjšuje. Mleko je pomembno hranilo tudi zaradi visoke vsebnosti vitamina D, za katerega se je tudi že izkazalo, da je povezan z zdravjem ščitnice. Raziskava iz leta 2013 je namreč pokazala, da so ljudje z oslabljenim delovanjem ščitnice bolj nagnjeni k pomanjkanju vitamina D.

Mleku precej podoben nadomestek je sir, zlasti angleški čedar, ki je prav tako bogat z jodom in vitaminom D. Tudi jajca, kar zadeva ščitnico, veljajo za superhrano, saj eno jajce vsebuje 16 odstotkov dnevno priporočene količine joda in 20 odstotkov selena. Večina joda in selena je v rumenjaku.

Jagodičevje

Jagodičevje je v prehrani precej cenjeno zaradi visoke vsebnosti antioksidantov. In ravno antioksidanti so tisto, kar poleg joda, selena, cinka in vitamina D ščitnica potrebuje za normalno delovanje (pa še marsikaj drugega). Turška raziskava iz leta 2008 je pokazala, da imajo ljudje s hipotirozo precej povečano število škodljivih prostih radikalov. Zato strokovnjaki za zdravo ščitnico priporočajo tudi jagodičevje, kot so jagode, robide, borovnice, maline, ribez, brusnice in jagode goji.

Profimedia

Ribe

Ribe so tako kot morska trava odličen vir joda, imajo pa še eno prednost. Vsebujejo tudi precej selena. Številne raziskave kažejo, da je pri ljudstvih, ki živijo bolj v notranjosti kontinentov in nimajo stika z morjem, posledično pa ne uživajo veliko morskih rib, več pojava golšavosti; torej tega strokovnjaki ne znajo pripisati ničemur drugemu kot prehrani.

Zelo bogata z jodom je polenovka; s 100 grami te ribe boste v svoje telo vnesli skoraj 70 odstotkov dnevno priporočene količine joda. Precej zadovoljiva alternativa je sicer konzervirana tunina, ki vsebuje nekoliko manj (a še vedno precej) joda, je pa zato precej bogatejša s selenom.

Brazilski oreščki

Brazilski oreščki so bogati s še enim mineralom, ki je pomemben za dobro delovanje ščitnice: s selenom. Francoska raziskava iz leta 2003 je pokazala, da je pri ženskah, ki uživajo dovolj selena, manjša možnost razvoja golšavosti in drugih težav, povezanih z delovanjem ščitnice. Poleg tega selen pomaga preprečevati dolgoročne poškodbe ščitnice pri nekaterih boleznih.

Že en brazilski orešček vsebuje 96 mikrogramov selena, kar je skoraj podvojena dnevno priporočena količina (55 µg). Pri tem je treba opozoriti, da je skrajna meja dnevnega vnosa selena v telo 400 mikrogramov, kar pomeni, da lahko zaužijete kvečjemu štiri ali pet manjših oreščkov. Če s selenom pretiravate, se lahko to začne kazati kot neprijeten zadah, izpadanje las, obarvanje nohtov, možna je celo odpoved srca.

Profimedia

Piščanec in govedina

Še eden od pomembnih mineralov za delovanje ščitnice je cink. Če ga zaužijete premalo, se lahko razvije hipotiroza – pomanjkanje ščitničnih hormonov. Prav tako lahko hipotiroza povzroči pomanjkanje cinka, saj pomanjkanje ščitničnih hormonov oslabi absorpcijo mineralov v telo. Eden od stranskih učinkov pomanjkanja cinka je tudi alopecija – čezmerno izpadanje las in dlak. V sodobni družbi, kjer večina že tako zaužije preveč mesa, se nam pomanjkanja cinka verjetno ni treba bati. Če pa vas vendarle skrbi, da cinka ne zaužijete dovolj, vam lahko pomagata piščančje in goveje meso, ki vsebujeta kar precejšnje količine cinka.