Novoletna jelka oziroma božično drevesce naredi praznike bolj praznične – V modo prihajajo spet naravna drevesca, ki naj bi bila bolj ekološka, a posel z njimi še ne cveti

Novoletna jelka, božično drevesce ali božična smrečica pravimo okrašenim dreveščkom, ki jih decembra, nekateri prej, nekateri pa tradicionalno na božični večer postavimo v stanovanje, okrasimo in podnje zložimo darila. V večini primerov ne gre za jelko, ampak za smrečico, danes največkrat umetno, nekoč pa naravno, ki znova prihaja v modo, saj naj bi bilo postavljanje naravne smrečice bolj ekološko od postavljanja umetne, sploh če nimamo iste umetne smrečice v uporabi vsaj dvajset let.

Prednosti umetnih drevesc so predvsem, da se ne posušijo in osipajo in da nam jih ni treba kupovati vsako leto znova. Naravna drevesca nas med rastjo razveseljujejo s proizvedenim kisikom. Ko jih posekamo, na njihovem mestu zrastejo nova, primerna mesta, za njihovo pridelavo pa so predvsem gozdna območja pod daljnovodi, saj tam ne sme rasti visoko drevje. Če bi vsaka družina vsako leto kupila vsaj eno drevesce, bi bila njihova prodaja lahko tudi dober posel, a večina ljudi očitno še naprej raje uporablja umetna drevesca, ki so jih kupili v preteklosti.

Privlačna izbira so tudi smrečice, posajene v loncu, ki v ogrevanem prostoru zdržijo dlje od posekanih, saj se ne posušijo tako hitro, po praznikih pa jih lahko posadimo na vrtu in tam, če jih ni topel in suh zrak v stanovanju preveč prizadel, rastejo naprej. Prodajalcev smrečic v loncu je na trgu kar nekaj; večina jih smrečice tudi sama vzgaja.

Kljub modi naravnih smrečic za praznično okraševanje pa prodaja teh ne kaže na kak velik posel. Po podatkih Zavoda za gozdove, kjer lastniki gozdov brezplačno dobijo plombe, s katerimi morajo biti označene smrečice, teh ni ravno veliko. »Krajevna enota Zavoda za gozdove Novo mesto letno izda od 500 do 600 plomb za božična oziroma novoletna drevesa. S prodajo teh drevesc na trgu se ukvarjata dva ali trije lastniki gozdov, ki porabijo skupaj od 200 do 300 plomb letno, preostale plombe pa porabijo lastniki gozdov za lastne potrebe. Poleg teh do 300 plomb za potrebe lastne vrtnarije letno prevzame še Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Torej številke niso velike. Koliko drevesc gre iz gozdov dejansko, ne vemo natančno, saj predvidevamo, da jih gre kar nekaj ven iz gozda brez plomb, po drugi strani pa tudi vse plombe niso porabljene,« pove Viljem Turk, vodja novomeške krajevne enote Zavoda za gozdove.

V vrtnarskem centru Gozdnega gospodarstva Novo mesto so povedali, da dejansko nihče več ne kupuje umetnih smrečic, tudi sprašujejo ne po njih kupci, čeprav jih imajo v ponudbi. Najbolj gredo v prodajo posekane smrečice, ki pri njih stanejo med 12 in 25 evri. Skladno z odločbo Zavoda za gozdove jih sekajo v državnih godovih. Na sezono jih prodajo okoli 150; letos so jih do ponedeljka prodali že več kot sto, večino kupcev pa pričakujejo v dneh pred božičem, saj pri nas še velja tradicija, da se novoletna jelka oziroma božično drevo okrašuje na božični večer v primerjavi z umetnimi jelkami, ki jih ljudje postavljajo že sredi decembra ali celo prej. Vzrok za spoštovanje tradicije je tudi to, da se naravne smrečice v ogrevanem stanovanju hitro posušijo in osipljejo. Precej obstojnejše so posajene smrečice v cvetličnih loncih, ki pa odvisno od višine in sorte stanejo med 50 in 150 evri in jih zaradi višje cene prodajo manj. V vrtnariji imajo na prodaj le uvožene posajene smrečice različnih sort, največ srebrno-zelenih. Če bo povpraševanje po posekanih smrečicah večje od predvidenega, jih bodo posekali sproti, saj ne želijo sekati na zalogo in potem neprodana drevesca zavreči.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.