Pot je sprva potekala po gozdu in pašnikih, kjer so nas zvedavo opazovale koze. Po uri in pol hoje, s postankom pri bivaku na Črniku, smo prispeli do začetka plezalnega dela poti, kjer smo si nadeli varovalne pasove in čelado, saj se stena postavi skoraj navpično. Po vzpenjanju s pomočjo jeklenic sledi strmo nezavarovano travnato pobočje, ki je zahtevalo vso našo pozornost in previdnost. Pot se je nadaljevala po izpostavljenem grebenu, v pomoč in popestritev pa sta bili tudi dve lestvi. Še malo jeklenic in že se je pokazalo Gomiščkovo zavetišče. Takoj smo želeli osvojiti še 10 minut oddaljen vrh Krna, z 2.244 metri.

PD Novo mesto

Če so se nam vso pot odpirali čudoviti razgledi na vse strani, pa sta nas na vrhu pričakala megla in veter, kar pa nam ni zmanjšalo navdušenja in veselja na vrhu. V Gomiščkovem zavetišču so nas sprejeli prijazni oskrbniki iz PD Nova Gorica, Maja in Jerica pa sta poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni. Sledil je lep družaben večer naše planinske družine in spanje.

PD Novo mesto

Zbudili smo se v prekrasno sončno jutro in se po zajtrku najprej vzpeli po znamenitih kamnitih stopnicah na Batognico (2.164 m), katere vrh je prepreden z rovi, bunkerji in raznimi ostanki soške fronte in spomini iz 1. svetovne vojne. Po sestopu smo se usmerili proti Srednjemu vrhu, z 2.134 metri in razgledom na Krnsko jezero, nadaljevali po grebenu, polnem cvetja, proti Krničici (2.142 m). Z vrha smo se nato spustili po vojaški mulatjeri, ki vodi tudi čez krajši predor. Po dolgih ključih smo se po travnatem pobočju spustili do planine Zaprikraj, kjer smo se osvežili s pijačo in nabavili odličen tolminski sir za domov. Do izhodišča v Drežnici smo se zapeljali in se za zaključek še osvežili v prijetno hladnem tolmunu slapa Krampež v Drežnici.

Načrtovana tura je bila v celoti izpeljana, preživeli smo dva čudovita dneva v krnskem pogorju, hvala vodnikom Igorju, Romanu in Tomažu.

PD Novo mesto