Dan proti mučenju živali naj preraste v leto proti mučenju živali
Nekako tiho, brez posebnega obeležja, je minil včerajšnji 4. oktober, svetovni dan boja proti mučenju živali.
Zato je zahvale vredno izpostaviti nekaj misli v počastitev svetovnega dneva proti mučenju živali, ki je trajna zaveza človeštva, ker je tudi trpljenje živali
Svetovni dan boja proti mučenju živali
Svetovni dan boja proti mučenju živali so leta 1931 začeli ekologi na svojem shodu v Firencah, da bi opozorili na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst. Svetovni praznik vsako leto poteka pod okriljem Svetovnega združenja za zaščito živali(Word Society for the Protection of Animals – WSPA).
Datum 4. oktober je bil kot svetovni dan boja proti mučenju živali izbran, ker na ta dan godujesveti Frančišek Asiški, zaščitnik živali, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos človeka do okolja in živali. Po doživetju razodetja, ki se mu je zgodilo na god svetega Matija, je 24. februarja 1208 oblekel sivorjavo tuniko s kapuco in se opasal z vrvjo. Zatekel se je k molitvi in zaprisegel pomoč ubogim. V cerkvi svetega Nikolaja v Assisiju je 16. aprila 1209 ustanovil frančiškanski red, ki ga je 29. novembra 1223 z bulo Solet annuerepotrdil papež Honorij III.
Moten človekov čuten odnos do živali
Ključnega pomena je odgovor na vprašanje človekovega odnosa do živali, ki se je spreminjal skozi stoletja. Često je bil poleg družbenih pojavov odvisen od čutnosti tako posameznikov kot družbe. V različnih zgodovinskih obdobjih je nihal med čaščenjem na eni strani in krutim izkoriščanjem na drugi. V zadnjih desetletjih se je pojavila bistveno višja stopnja ozaveščenosti za ustreznejše varstvo in zaščito živali, tudi na področju lovstva, ki je okrepilo svoj odnos do divjadi.
Kaj je mučenje živali
O mučenju živali ne govorimo radi ali pa sploh ne. Po navadi se zaradi nepotešene želje po uplenitvi sploh ne zavedamo, da so lahko v našem odnosu do divjadi (pa tudi do lovskih psov in drugih živali) na vsakem lovu, pri vsaki uplenitvi, prisotni bolj ali manj intenzivni elementi mučenja živali.
O tej neželeni pojavni obliki bi se morala izobraziti vsaka lovka in vsak lovec, vse z namenom, da bi tudi pri uplenitvah pokazali svoj moralno-etični donos na najvišji ravni. Zavreči je treba brezsrčno plenjenje divjadi s strelnim orožjem. Etični kodeks slovenskih lovcev nas zavezuje, da v odnosih do žive ali mrtve divjadi ravnamo humano in spoštljivo.
Mučenje, trpinčenje, maltretiranje
Mučenje živali je po svoji definiciji vsako naklepno ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja, ki živalim povzroča poškodbe, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje in strah.
Mučenje živali je surovo ravnanje človeka z živalmi, ki zasleduje njihovo ubijanje brez razloga, njihovo poškodovanje, povzročanje bolečin in strahu, izstradanje ali kakšen drug način, ki pri živalih, največkrat zaradi izživljanja, povzroči poseg v duševno ali telesno integritetoživali.
Trpinčenje je sinonim za mučenje, ki vsebuje oblike načrtnega ali grdega in nepremišljenega surovega ravnanja z živalmi. Trpinčenje je tesno povezano z maltretiranjem, ki predstavlja oblike grdega ravnanja, ki v lovstvu presegajo običajne ukrepe za gospodarjenje z divjadjo.
Zakonske podlage za boj proti mučenju živali
Zakoni prepovedujejo ravnanja, ki povzročajo trpljenje živali. Kruta ravnanja praviloma niso povezana z določilom, ali je storilec svoje dejanje zagrešil ali ga je opustil namerno ali iz malomarnosti.
Merilo je sama teža dejanja. Zakon o zaščiti živali[1] (ZZZiv-UPB3) v svojem 4. členu mučenje živali opredeljuje kot vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju. Kot mučenje živali šteje tudi nepotrebna in neprimerna usmrtitev živali.
Dobrobit živali
Med prvimi evropskimi dogovori o zaščiti in skrbi za živali so bile sprejete konvencije Sveta Evrope, ki udejanjajo človekovo moralno odgovornost za zaščito živali. Če človek zaradi lastnih potreb uporablja živali, mora v razumnih mejah zagotoviti pogoje, ki preprečujejo nepotrebno ogrožanje njihove dobrobiti in zdravja. Pojem dobrobit živali je bil omenjen v Amsterdamski pogodbi (1997).
Zakonsko zavezujoči protokol je glede dobrobiti živali ohranila tudi Lizbonska pogodba, ki je v celoti upoštevala zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij. Slovenski zakon o zaščiti živali temelji na 72. členu Ustave Republike Slovenije in velja za živali, ki imajo razvit živčni sistem, tako da čutijo boleče zunanje vplive, dosledno pa se izvaja pri vretenčarjih.
Pri drugih živalih se uporablja glede na stopnjo njihove občutljivosti v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji. Slovensko lovstvo s svojim etičnim odnosom do prostoživečih živali in narave stopa po humani poti, ki skrbi za varovanje živali pred mučenjem in trpinčenjem.
Bojan Avbar
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
