Urška Jakše

V ponedeljek, 13. oktobra, smo se zjutraj, takoj ko smo v avtobus zložili prtljago, z velikimi pričakovanji odpeljali proti Poljski. Vozili smo se približno 12 ur, zato smo se na poti kar nekajkrat ustavili, da bi pretegnili noge in malicali.

Okrog 19. ure smo prispeli v Myślenice, kjer so nas že nestrpno pričakovali učenci in učitelji naše pobratene šole. Po pozdravu in predstavitvi drug drugemu smo se skupaj odpravili v jedilnico šole, kjer nas je pozdravil tamkajšnji ravnatelj Tadeusz Jarząbek, ki je pred natanko 23 leti začel sodelovati s takratnim ravnateljem naše šole Pavlom Turkom.

Postregli so nam z njihovo tradicionalno jedjo – pierogi (polnjeni cmoki z različnimi nadevi) – bili so odlični. Po večerji so nam razkazali prostore šole, sledilo je skupno fotografiranje, nato pa so učenci odšli domov k družinam, iz katerih so prihajali njihovi novi prijatelji.

Urška Jakše

Naslednji dan (torek) smo ob 7-ih zjutraj že sedeli na avtobusu in se skupaj z novimi prijatelji in njihovim učiteljem angleščine Krzysztofom odpeljali v Bochnio, kjer smo si ogledali najstarejši rudnik soli na Poljskem. Obisk smo začeli s spustom v dvigalu do globine 212 m. Rudnik nas je zelo očaral. Pri ogledu nas je spremljal vodič, hkrati pa smo si ogledali tudi multimedijske predstavitve, prek katerih smo izvedeli, kako so nekoč opravljali delo v rudniku. Zelo nam je bila všeč vožnja s čolnom po jezeru, v podzemni restavraciji smo pojedli tudi kosilo.

Najbolj nas je presenetilo, ko smo ugotovili, da se v podzemlju nahaja tudi športno igrišče, tako da smo se lahko več metrov pod zemljo preizkusili v nogometu, košarki, namiznem tenisu itd.

Po končanem obisku rudnika soli smo se odpeljali v Wadovice, kjer smo obiskali rojstno hišo papeža Janeza Pavla II. Prijetno nas je presenetilo, ker smo lahko multimedijsko animacijo poslušali kar v slovenskem jeziku. Po končanem ogledu smo se vrnili v Myślenice, kjer so nam v šoli pripravili zabavo s picami in igre z animatorji. 

Urška Jakše

Čeprav utrujeni od prejšnjega dne, smo se v sredo odpravili na izlet v Krakow, mesto Wawelskega zmaja. Spremljala nas je učiteljica angleščine Monika. Ob prihodu je malo rosil dež, vendar nas to ni motilo, kajti nad mestom smo bili popolnoma očarani. Obiskali smo Wawelski hrib, glavni trg, Marijino baziliko, podzemni muzej in najstarejšo univerzitetno stavbo na Poljskem. Obisk Krakowa smo zaključili z delavnico v gledališču, kjer smo skupaj s poljskimi učenci sodelovali pri ustvarjanju gledaliških mask.

Po celodnevnih ogledih smo bili že precej utrujeni,vendar nas je nekaj še zbralo zadnje moči za večerni bowling z gostitelji.

V četrtek zjutraj smo v šoli v Myślenicah najprej sodelovali pri prvi uri pouka, angleščini ali matematiki. Pri matematiki smo računali, pri angleščini pa smo delali v parih. Iz lego kock smo ustvarjali strukture in jih opisovali v angleškem jeziku. Bilo nam je zelo všeč.

Po 1. uri pouka smo obiskali občino v Myślenicah, kjer nas je sprejel gospod podžupan Robert Bylica. Veliko nam je povedal o zgodovini in življenju v kraju. Vsak od nas je prejel tudi darilo v spomin na obisk kraja.

Urška Jakše

Ko smo se poslovili, smo se peš odpravili po Myślenicah, učitelj angleščine Krzysztof pa nam je predstavil glavne znamenitosti. Ker smo bili že lačni, smo odšli v šolo na malico, nato pa smo se z avtobusom odpeljali v Dobczyce. Tam so nas v Interaktivnem centru za požarno vzgojo na zelo zanimiv način seznanili z vzroki požarov in kako jih preprečiti, sodelovali pa smo tudi v simulirani gasilski akciji, kjer smo se sami preizkusili v vlogi gasilca. Bilo je res poučno, pridobili pa smo tudi veliko novega znanja.

Na poti domov smo se ustavili še v tovarni čokolade Wawel, kjer smo si v tamkajšnji trgovinici kupili različne vrste njihove odlične čokolade. 

In kot bi mignil, je prišel tudi zadnji dan našega bivanja na Poljskem. Dopoldan smo se preizkusili v plesni delavnici, kjer smo se pod vodstvom Karoline Druzgala-Pawlak naučili osnovnih korakov poljskih ljudskih plesov. Po končanem plesu smo se odpeljali v kraj Droginia, kjer smo v tamkajšnjem športnem centru igrali igro z loparji – speedball (žogica na vrvici kroži okoli droga), ki pri nas ni tako poznana. Igra se lahko individualno, v paru ali skupini.

Res smo uživali. Zagotovo se bomo v tej igri še preizkusili. Še posebej smo ponosni, ker nas je pravil igre učil sam svetovni prvak v speedballu, gospod Zbigniew Bizoń.

Urška Jakše

Po plesni in športni delavnici smo obiskali še Muzej neodvisnosti v Myślenicah, kjer smo spoznali zgodovino mesta.

Žal se je tudi zadnji dan hitro zaključil. Ob 16. uri smo že sedeli ob poslovilnem kosilu. Naši poljski prijatelji so nas presenetili s poslovilnimi darili. Vsak od nas je prejel skupno fotografijo v spomin na naše druženje. Iskreno smo se zahvalili za čudovit teden, poln zanimivosti, njihovo prijaznost in gostoljubje. Po prisrčnem in čustvenem slovesu smo se odpravili domov v Šentjernej.

Teden je bil resnično poseben in čudovit – naučili smo se veliko novega, videli veliko lepega in zanimivega, se zabavali in stkali čudovita prijateljstva, za katera upamo, da bodo trajala, kljub kilometrom, ki nas ločujejo. Verjamemo, da se bomo zopet srečali prihodnje leto, tokrat pri nas v Šentjerneju.

Zapisali: učenci in učiteljice spremljevalke