Jesenski pohod na Lisec, kačja slina skrajšala pot
To je najmlajši pohod Turističnega društva Suha krajina, saj smo se šele tretje leto podali iz Žužemberka na Lisec in po krožni poti nazaj domov.
Po kratkem nagovoru predsednika TD Suha krajina in organizatorja pohoda smo osemnajst pohodnikov in dve človekovi najboljši prijateljici odšli s trga pred gradom skozi novo naselje Klek proti Kacenbergu.
Po gozdnih poteh smo šumeli jesensko listje proti Dobravi. Pri cerkvi Matere božje smo pričakovali Majdo, ki nas je prejšna leta pričakala z dobrodošlico, a je od nje letos ostalo le nekaj kačje sline v steklenicah. Vseeno smo hvaležno nazdravili v njeno zdravje. Lepo je, da nekdo misli na nas in nam pripravi presenečenje.
Z novo energijo smo se zagnali v hrib proti vrhu Lisca. Letos mi je bila ta pot dosti lažja in krajša kot lani. Le s čem je Majda ojačala kačjo slino? Mogoče je pot lažja, če jo že poznaš? Vseeno je zidanica Vinogradniškega društva Lisec na koncu zgornje poti in blizu vrha. Predsednica Anica nas je s soprogom pričakala s polno mizo domačih dobrot. Tudi psički sta dobili svojo porcijo vode. Od tam je lep razgled po dolini Suhe krajine in kar ostali bi tam.
Morali smo se obrniti proti domu. Šli smo po drugi poti mimo Rebri na Cvibelj, se pri obnovljenem spomeniku na kratko ustavili, potem pa nadaljevali na Grajski trg.
Niso planinski užitki samo v visokih gorah. Tudi pri nas imamo čudovite pohodne poti, na katerih si lahko pošteno z znojem namočimo nahrbtnike in čepice. Če so koga naslednje dni bolele noge, bo moral iti večkrat z nami na domače pohode. Še jih imamo v planu.
Miran Jenko
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
