E. P.

Narava se umirja, listi žarijo v odtenkih rumene, oranžne in rjave, v zraku pa diši po kostanju. Je eden najlepših letnih časov, ko vsak list postane cvet. Tak dan smo imeli udeleženci 13. etape Trdinove poti.

V mrzlem jutru smo se zbrali pri Kartuziji Pleterje, vsi nasmejani in veseli ponovnega srečanja. Pot nas je vodila po asfaltiranih, gozdnih poteh, mimo zaselka Vratno, nato spust do potoka Kobila, ki smo ga prečili, čez travnik do vasi Mihovo.

Domiselni smerokaz nas je usmeril desno, strmo med vinogradi do Kire, do gradu Prežek, ki se prvič omenja v 13. stoletju. V začetku 19. stoletja ga je imel v lasti Andrej Smole, pri katerem sta se pogosto mudila dr. France Prešern in Anastazij Gruen. Grad ima bogato zgodovino, na gradu je spominska plošča, ki priča o pomembnih dogodkih med NOB.

E. P.

Med potjo smo z zanimanjem opazovali lepo urejene domačije, tudi stare, lesene hiške. Niti kostanju se nismo odrekli, nekaj smo ga nabrali za domov. Pred gradom smo pozirali v majicah, z prelepim logotipom Trdinove poti v izdelavi Marka Pršine. Majice bomo s ponosom nosili, saj bo za spomin na prehojeno Trdinovo pot. Čakajo nas sicer še tri etape, ki jih nameravamo prehoditi še letos.

E. P.

Označena pot nas je vodila proti Cerovemu logu. Na začetku vasi je grad Vrhovo, sezidan v začetku 14. stoletja. V njem se je 1687 drugič poročil zgodovinar Janez Vajkard Valvazor. Kmalu smo se ustavili pri Gracarjevem turnu, kjer je Janez Trdina tudi napisal Bajke in povesti o Gorjancih, saj je bil v 19. stoletju njegov lastnik pobratim Janeza Trdine Karel Dragotin Rudež. Po vojni je bil grad deloma obnovljen in zaščiten pred propadanjem, ki je sedaj v lasti družine Schoeppl.

Povzpeli smo se med vinograde do cerkve Sv. Roka na razglednem Tolstem vrhu. Med potjo so bili krajši postanki, prehodili smo 13 kilometrov, s spusti in vzponi, do Ceroda v Leskovcu.

Spet en prekrasen dan, veselimo se novih aktivnosti! 

E. P.

Elica Pavlič