FOTO: 111 let od prihoda vlaka v Belo krajino
V zbirki novomeške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana hranimo razglednico železniške postaje Semič z vlakom na tirih, ki vodijo do najdaljšega enotirnega železniškega predora na slovenskih tleh, kmalu po odprtju železniške proge v Beli krajini.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Mi želimo in potrebujemo boljše zveze z Rudolfovim!« se je glasil apel Belokranjcev leta 1898, vendar je belokranjska proga luč na koncu predora zagledala šele 20 let po prihodu vlaka v Novo mesto (1894). Slavnostni vlak je z novomeške postaje v Metliko zapeljal 25. maja 1914 in sopihal skozi predore Kapitelj (238 m), Ruperč vrh (90 m), Peščenik (409,7 m) in Semič (1.975,2 m).
V Semiču so vlak pričakali učenci s petjem državne himne. Skozi Rosalnice je vlak prispel v Metliko in od tam v Črnomelj, kjer je sledila gostija v hotelu Lakner. Zvečer je vlak čez 225 m dolg viadukt pri Otovcu v Novo mesto prisopihal v rekordnih 58 minutah. Vožnja iz Novega mesta v Ljubljano, z minutnim postankom v Grosupljem, je takrat trajala dobri dve uri. Belokranjska železnica je bila zadnja železniška proga na slovenskem ozemlju, ki je bila zgrajena v Avstro-Ogrski.
Dunja Mušič, Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Novo mesto
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
