Arhiv DL, D. S.

Socialna pomoč naj bi bila kmalu ločena na dva dela, eden bo za izvršbe nedotakljiv.

· Nova koda namena

Novost pri nakazilih socialne pomoči: En del bo zavarovan pred rubežem

»S partnerko sva ta mesec ostala brez vsakega centa. Star sem 60 let, ona 55, oba sva bolna. Niti elektrike nisem mogel plačati. Te dni bova šla na Rdeči križ po pomoč, a vem, da tudi tam že skoraj nimajo česa dati, kajti v tem sistemu niso ostali samo Romi brez sociale, tu so tudi brezdomci pa mnogi najemniki, ljudje z minimalno plačo in podobno,« nam je te dni pripovedoval nekdanji romski svetnik Zoran Grm, ki je bil tudi eden od soorganizatorjev torkovega romskega protesta, ki pa ga nato ni bilo.

Pravica do protesta

Za odpoved romskega shoda krivijo novomeško občino, poskusijo v Ljubljani?

Grm pravi, da ne ve, koliko glob se mu je nabralo skozi leta. So pa to izključno prekrški z avtomobili, dodaja. In zakaj jih ni sproti plačal, ga vprašamo. »Včasih nisem imel, velikokrat pa sem na te globe pozabil. Če bi nam takoj rekli, da nam bodo rubili ali pa nas dali v zapor, če ne bomo plačali, bi bilo zagotovo drugače.«

· Varuhinja človekovih pravic

Rubež socialne pomoči: Otroci niso krivi za dolgove staršev

Grm: Ni prav, da sprememba velja za nazaj

Ob tem se mu ne zdi pošteno, da novi zakon velja za dve leti nazaj. »Če bi začel veljati od takrat, ko je bil sprejet, gremo od takrat naprej. Če torej naredimo prekršek in ga ne poravnamo, naj vzamejo socialo, naj nas dajo v zapor, kar koli. To, da zdaj rubijo za nazaj, pa se mi ne zdi prav.«

Skupaj s partnerko dobita okoli 700 evrov socialne pomoči. Pozimi za elektriko plačata okoli 200 evrov, za zdravila porabita okoli 100 evrov. »Kje so še drugi stroški,« dodaja. Zdaj jima je na pomoč priskočila hči, ki dobiva otroški dodatek za tri otroke. »Za zdaj še gre, a do kdaj?« dodaja.

Romski svetnik z 10.000 evri glob

Tudi krški romski svetnik Dejan Brajdič je zaradi nakopičenih glob ostal brez socialne pomoči. »Ta denar, ki ni neko bogastvo, smo imeli za preživetje, za elektriko, vodo, hrano. A veliko družin je še na slabšem, jočejo, ker res nimajo česa jesti. Toda Furs bo ta mesec spet vzel.«

Njegovi dolgovi znašajo okoli 10.000 evrov. Večinoma gre za kazni, povezane z varnostnim pasom, otroškim sedežem, neprimerno hitrostjo, pravi. Dolgove je pripravljen obročno odplačevati, a zakonodaja dopušča zgolj 12 mesečnih obrokov. »Naj nam dajo možnost večletnega odplačevanja,« dodaja.

CSD: Težave rešujejo sproti

Rubeži socialne pomoči: Stanje na Dolenjskem se umirja, večjih stisk ni

Furs terja več kot pol milijona

Furs je prejšnji teden opozoril, da je v evidencah trenutno več kot 8.500 kršilcev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi. Le še ena jih torej loči od izvršbe. Od 8. do 29. januarja je izdal 1.914 sklepov o izvršbah na podlagi Šutarjevega zakona, s katerimi terja dobrih 577.000 evrov. Izterjanih je bilo nekaj več kot 134.600 evrov. Več kot tretjina izvršb je bila izdana dolžnikom iz jugovzhodne Slovenije.

Koliko je med njimi prejemnikov socialne pomoči, ni znano. S spremembo, ki jo je prejšnji teden napovedala vlada, pa rubež od marca dalje ne bo več mogoč za celotno socialno pomoč.

Del socialne pomoči bo zaščiten

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je s Fursom in združenjem bank dogovorilo, da bo del socialne pomoči, ki je lahko predmet rubeža, prejel novo kodo namena, je pojasnil državni sekretar v kabinetu premierja, Jure Leben. »Tako bodo banke razločevale med rednim denarnim socialnim prejemkom na eni strani, ki je lahko predmet rubeža, in na drugi strani varstvenim dodatkom, izredno denarno socialno pomočjo, denimo za ogrevanje ali za pogrebe, in dodatkom za pomoč in postrežbo.« Nova koda se bo uporabljala od 20. februarja dalje. 

Hkrati bo informacijski sistem CSD nadgrajen tako, da bo redno denarno socialno pomoč razdelil v dve nakazili. Prejemnik sredstev, ki je prekrškar, bo v prvem nakazilu prejel denarno pomoč, do katere je upravičen samo on. To nakazilo bo označeno s kodo namena, na katero je rubež mogoč. V drugem nakazilu bo prejel denarno socialno pomoč, ki jo prejema za vzdrževane družinske člane in na kateri rubež ni mogoč. Tako bodo nakazila razdeljena od 20. marca dalje.

Arhiv DL, M. L.

Pomoč v funkcionalni obliki

V CSD Posavje imajo po besedah direktorice Marine Novak Rabzelj približno 70 primerov posameznikov in družin, ki so dolžniki in prejemniki socialne pomoči, med njimi so tudi pripadniki romske skupnosti. »Celoten znesek denarne socialne pomoči je bil zarubljen samskim osebam. Pri večini drugih prejemnikov denarno socialno pomoč že izplačujemo v funkcionalni obliki.«

Gre za razpršena nakazila na različne prejemnike (npr. trgovine, dobavitelje), kar zahteva več časa, koordinacije in spremljanja. »A to je trenutno edini način, da posameznikom, ki jim je bila denarna socialna pomoč v celoti zarubljena, zagotovimo osnovna sredstva za preživetje,« je dejala.

Kljub rubežem pa se dolgovi pri posameznih prejemnikih še naprej kopičijo, pri nekaterih so že zelo visoki, pravi. »To pomeni, da se socialna stiska ne zmanjšuje, temveč se lahko dolgoročno celo poglablja. Posamezniki tako pogosto ostajajo v začaranem krogu.«

Nujni celoviti ukrepi

Po njenem mnenju ima lahko takšno stanje neposredne posledice pri motivaciji za delo. »Če se trud in delo ne kažeta v dejanskem povečanju sredstev, se pogosto pojavi občutek, da se delo ‘ne splača’. To lahko vodi v pasivizacijo, umik s trga dela in dolgoročno odvisnost od socialnih transferjev,« opozarja.

Zato ocenjuje, da je za dolgoročno reševanje tovrstnih stisk nujno razmišljati o celovitih ukrepih za urejanje prezadolženosti, ne le o tehničnih prilagoditvah izplačil. Dokler dolgovi ostajajo nespremenjeni in se rubeži izvajajo na vsak dohodek, se socialna stiska ne zmanjšuje. »Hkrati se oddaljujemo od temeljnega poslanstva socialnega dela – podpirati ljudi pri doseganju večje samostojnosti, stabilnosti in kakovosti življenja. Ob tem je pomembno poudariti tudi odgovornost dolžnikov, da aktivno poiščejo načine in konstruktivne rešitve skupaj s pristojnimi službami, da se dolgovi postopno zmanjšujejo in poravnavajo,« še pravi.