Peter Štefanič: Če lahko komu pomagam, si vedno vzamem vsaj pet minut časa
Peter Štefanič je prejel sindikalno priznanje za srčno pomoč ljudem, predanost delu in povezovanje skupnosti doma in širše.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Ob letošnjem prazniku dela je priznanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Dolenjske, Bele krajine in Posavja, na osrednji prireditvi na Debencu prejel 38-letni Peter Štefanič iz Črnomlja.
Sindikalist, ki prisega na sodelovanje, argumente in pomoč sočloveku, ostaja trdno zasidran v domačem okolju, poklicno in prostovoljsko. Štefanič je rojen Črnomaljec, po izobrazbi gradbeni tehnik in komunalni inženir.
Njegova poklicna pot pa se ni začela v stroki, temveč precej bolj praktično, v kuhinji nekdanjega Danfossa, kjer je opravljal delo pomivalca posode in si prislužil svoj prvi denar. Že v mladosti ga je pritegnilo gasilstvo, želel je postati poklicni gasilec, a ga je pot najprej vodila v novomeško Krko.
Kasneje se je vrnil v domače okolje. Na Komunali Črnomelj je sprva šest let opravljal delo skladiščnika, nato pa napredoval na področje vzdrževanja vodovodnega omrežja kot delovodja. Prav tam se je začela tudi njegova sindikalna pot.
»Če lahko komu pomagam, si vedno vzamem vsaj pet minut časa. To je čas, tako si mislim, ki je za nekoga lahko usoden,« pravi Štefanič, ki je znan po pripravljenosti pomagati – v službi in širše v skupnosti. Dejavno je vključen v gasilstvo, civilno zaščito in šport, ljudje pa se nanj pogosto obračajo za nasvet ali podporo. Je član Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS), ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Kot pravi, njegovo delo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju vključuje sodelovanje na izobraževanjih in posvetih, saj sindikalisti tudi na državni ravni izmenjujejo izkušnje in skupaj z delodajalci iščejo rešitve za izboljšanje položaja delavcev glede pogodb, plač, socialnih zadev in pomoči.
»Sindikat mora ostati zaščita delavca,« poudarja. Ključ do uspeha je v dialogu, pravi, saj se je o marsičem mogoče dogovoriti, če obstaja volja na obeh straneh. »Treba je nastopiti mirno, z argumenti. Agresija ne pripelje nikamor.«
Dodaja, da imajo v njihovem podjetju, čemur je naklonjen tudi direktor, odprt odnos z vodstvom, kar omogoča konstruktivno reševanje vprašanj in pogajanja o pravicah zaposlenih. Ob tem pa opozarja, da povsod ni tako, saj marsikatero podjetje sindikatu ali delavskim predstavnikom ni tako naklonjeno.
Priznanje, ki ga je prejel ob 1. maju, razume predvsem kot potrditev svojega dela. »Seveda je lepo, a največ mi pomeni, kadar lahko nekomu pomagam in vidim zadovoljstvo na drugi strani,« pravi skromno. Prepričan je, da so prav dejanja – ne le besede – tista, ki štejejo.
Poleg sindikalnega dela veliko časa namenja prostovoljnim dejavnostim. V gasilstvu je dejaven že od mladih let – doma je blizu gasilskega doma –, danes tudi kot namestnik poveljnika. V mladosti je igral rokomet, po poškodbi pa ostaja povezan s športom rekreativno, v družbi veteranov, v kateri, kot pravi, ne manjka dobre volje in druženja. Z mislimi je pri članski ekipi Črnomlja, ki nastopa v 1. B ligi. »Fantje se bojujejo za obstanek. Upam, da se jim izide,« pripoveduje zgovorni Peter.
Sodeluje tudi na komunalnih igrah, na katerih se zaposleni iz komunalnih podjetij po Sloveniji srečujejo in merijo v različnih disciplinah. »To so trenutki, ko se povežemo in sprostimo,« dodaja.
Njegova zgodba je zgodba človeka, ki verjame, da sta sodelovanje in konkretna pomoč največ, kar lahko da posameznik od sebe, da bi pomagal drugemu. In prav to so vrednote, ki jih s svojim delom vsak dan potrjuje, v službi in zunaj nje, Petra opišejo znanci.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
