''Dolenjski pacienti so manj nestrpni in agresivni od ljubljanskih''
Razmere v slovenskem zdravstvu niso ugodne: podaljševanje čakalnih dob, pomanjkanje osebnih zdravnikov in specialistov, preobremenjene urgence in izzivi digitalizacije.
S podobnimi težavami se srečujejo tudi prebivalci Dolenjske, Bele krajine in Posavja, zato je vprašanje uresničevanja pacientovih pravic v praksi še toliko aktualnejše.
Od 1. julija lani območje pokriva nova zastopnica pacientovih pravic Marjeta Vesel Valentinčič. Deluje v prostorih območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Novo mesto, dvakrat tedensko prihaja na Dolenjsko, sicer pa je dosegljiva po telefonu in e-pošti.
Univerzitetna diplomirana pravnica ima skoraj dvajset let izkušenj v zdravstvu: deset let je delala v UKC, nato na ministrstvu za zdravje, sodelovala je v svetih različnih zdravstvenih zavodov, tudi v brežiški bolnišnici. Več let je bila dejavna v združenju Europa Donna, zadnja leta pa tudi v Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic.
Stavi na mediacijo
Kot pravi, je prav zaradi teh izkušenj v funkciji zastopnice prepoznala nov izziv. »Želim si, da zadeve rešimo že na prvi stopnji in da do komisije sploh ne pride,« poudarja. Pri svojem delu stavi na mediacijo, za katero je opravila posebno izobraževanje. Seveda ji prav pridejo tudi osebnostne lastnosti, kot so: pripravljenost poslušati, potrpežljivost, empatičnost.
Pacientom prisluhne in ravna neodvisno v njihovo korist, hkrati pa skuša razumeti tudi izvajalce zdravstvenih storitev, na katere se obrne ob posamezni pritožbi. Dozdajšnje izkušnje so po njenih besedah dobre – večino primerov rešijo s pogovorom, do druge stopnje pritožb še ni prišlo. Pogosto je tudi »le« poslušalka, saj ljudje včasih potrebujejo predvsem razumevanje in prijazno besedo.
Dolenjska pozitivna
Pravi, da jo je odnos na Dolenjskem prijetno presenetil. V primerjavi z Ljubljano opaža manj nestrpnosti in agresivnosti med pacienti ter večjo odzivnost izvajalcev. »V Ljubljani je veliko več nestrpnosti in agresivnosti med pacienti, nemalokrat te nekam pošljejo … Imeli smo npr. pacientko, ki je sprožila dvajset postopkov. Tudi izvajalci so manj odzivni.«
Obe bolnišnici – novomeška in brežiška – ter zdravstveni domovi imajo po njenem mnenju dobro vzpostavljene sisteme reševanja pritožb, zato je mogoče najti razumne rešitve. Več težav zaznava pri zasebnikih oziroma koncesionarjih. Kot prednost vidi tudi to, da prihaja od drugod in da ni obremenjena z osebnimi poznanstvi. »Zame so vsi enaki.«
Kje najhujše čakalne dobe
Paciente najbolj žulijo dolge čakalne vrste, od splošnih zdravnikov do specialistov. Posebej izpostavlja ortodontijo, v kateri so čakalne dobe po njenem mnenju nerazumno dolge, ter ortopedijo, ki je ključna zlasti za starejše. Opozarja na pomanjkanje pediatrov in na dejstvo, da nekateri pacienti še vedno nimajo osebnega zdravnika, čeprav delujejo ambulante za neopredeljene, kar seveda ni isto. »Nimam pa primerov pritožb zaradi dolgih čakalnih časov na novomeški urgenci,« pripoveduje Marjeta Vesel Valentinčič.
Izpostavlja še težavo mladih staršev, ki po otrokovem 15. letu ne morejo več uveljavljati bolniškega dopusta za spremstvo pri zdravniku. Čeprav je ureditev skladna z veljavno zakonodajo, meni, da bi bile potrebne spremembe. Zastopniki pacientovih pravic bi morali po njenem mnenju pri sistemskih vprašanjih nastopati bolj povezano.
Organizacija in vodenje
Podaljševanje čakalnih dob vidi kot največji sistemski problem, ki ga sama ne more neposredno rešiti. Sprašuje se, koliko sredstev je bilo že namenjenih njihovemu skrajševanju, pa rezultati še vedno niso zadovoljivi. Rešitve vidi predvsem v boljši organizaciji in učinkovitem vodenju zdravstvenih ustanov ter v ustreznem vrednotenju dela zdravstvenega kadra, zdravnikov in sester, tudi s primerljivimi evropskimi plačami.
Zavzema se, da bi v svetih zavodov odločilno vlogo imela stroka, ne politika.
Slabo informirani
Pacientu, ki plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, je po njenem mnenju najpomembnejše, da storitev dobi pravočasno, ne glede na to, ali gre za javnega ali zasebnega izvajalca. Opozarja, da bi predolge čakalne vrste v javnem sistemu lahko vodile v razslojevanje in postopno oddaljevanje od načela dostopnega javnega zdravstva.
Dodaja še, da številni pacienti ne poznajo dovolj svojih pravic, starejši pa imajo težave zaradi slabše digitalne pismenosti, zato potrebujejo dodatno pomoč in podporo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.