Arhiv DL

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po nedavno objavljenih podatkih finančnega ministrstva o zadolženosti slovenskih občin konec minulega leta je v jugovzhodni Sloveniji in Posavju relativno (dolg na prebivalca) najbolj zadolžena Občina Šentjernej, ki ji sledi Občina Črnomelj, ta ima obenem s skupno več kot 16 milijoni evrov največji dolg v absolutnem znesku.

Povsem na repu seznama je Občina Osilnica, ena najmanjših slovenskih občin, na tretjem in četrtem mestu po najmanjši zadolženosti na prebivalca pa sta največja občina na omenjenem območju, Mestna občina Novo mesto, in Občina Šentrupert, ki je imela še pred nekaj leti zelo velike težave s prezadolženostjo.

Minisrtstvo za finance

Zadolževanje občin je ob drugih virih prihodkov proračuna običajen način financiranja večjih projektov, vsaj delnega. Vsaka zadolžitev ne pomeni nečesa slabega, saj lahko občine na primer tako pridejo do objektov, ki občini in občanom prinesejo korist in izboljšajo kakovost življenja v kraju in širše v lokalni skupnosti.

Občine se lahko zadolžujejo le na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin.

Za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem letu, za naložbe in upravljanje dolga občinskega proračuna, se lahko zadolžijo pri državnem proračunu, domačih bankah ali hranilnicah, javnih skladih, mednarodnih institucijah, katerih članica je Republika Slovenija, in z izdajo amortizacijskih občinskih obveznic z linearnim odplačilom glavnice na nacionalnem trgu.

Dobri primeri

Dober primer smotrne politike zadolževanja je nedvomno Mestna občina Novo mesto, ki je že deset let najmanj zadolžena mestna občina v Sloveniji. 

»Mestna občina Novo mesto vse od leta 2015, ko sem prevzel vodenje občine, posebno pozornost namenja dobremu finančnemu poslovanju, kar se kaže v pravočasnem načrtovanju oziroma sprejemanju proračunov, skrbi za pravočasno poravnavo obveznosti do dobaviteljev, izvajalcev in nosilcev programov ter tudi v uporabi zadolževanja na način, da odobreni znesek zadolževanja prednostno uporabljamo kot orodje za boljše načrtovanje v zapletenem javnofinančnem okolju, da s pravočasnim planiranjem prijav na evropske in državne razpise pridobimo čim več sofinancerskih sredstev in da se ne nazadnje, po potrebi, za pomembne razvojne projekte tudi dejansko zadolžimo.

Rezultat je razvojno-investicijski cikel v vrednosti več kot 150 milijonov evrov v zadnjih treh mandatih, ki smo ga izvedli ob sočasni prepolovitvi zadolženosti glede na stanje dolga občine ob koncu leta 2014,« pristop novomeške občine do zadolževanja pojasnjuje župan Gregor Macedoni.

Arhiv DL

Zgodba o uspehu je tudi Občina Šentrupert, ki je v zadnjih letih prehodila pot od ene najbolj zadolženih občin, ko so dolgovi tako rekoč blokirali njeno delovanje, do ene izmed najmanj zadolženih v državi. 

»V preteklih letih smo poleg finančne izvedli tudi obsežno pravno sanacijo občine. Finančna sanacija se je začela že v prejšnjem mandatu mojega predhodnika, v tem mandatu pa smo jo uspešno nadaljevali. Samo lani smo v korist občine rešili sodne postopke v skupni vrednosti skoraj 9,3 milijona evrov. S tem smo občini postavili trdne temelje, zato danes lahko uspešno izvajamo tudi večje razvojne projekte, ki jih v preteklosti zaradi finančnih omejitev ni bilo mogoče izpeljati.

V tem mandatu nam je uspelo pridobiti tudi veliko državnih in drugih nepovratnih sredstev, kar nam omogoča učinkovitejšo izvedbo projektov in manjšo obremenitev občinskega proračuna. Če se občina zadolžuje, pa je to smiselno takrat, ko je zadolževanje odgovorno in namenjeno projektom, ki jih občani potrebujejo, predvsem na področju prometne, komunalne in druge javne infrastrukture,« uspešno zgodbo šentrupertske občine razloži župan Tomaž Ramovš.

Šentjernej

Občina Šentjernej je bila že v preteklosti precej zadolžena, konec leta 2018 pa je skupni dolg občine znašal 8.268.481 evrov, kar na občana pomeni 1.171 evrov. Realna zadolženost občine konec leta 2018 je bila glede na realizacijo prihodkov občinskega proračuna 94-odstotna.

»Šentjernejska občina se je v preteklosti zadolžila za gradnjo prizidka k osnovni šoli in prizidka k zdravstvenemu domu pa za gradnjo kulturnega centra, centralne čistilne naprave, novega vrtca, urejanje in gradnjo infrastrukture, predvsem cest, pločnikov in javne razsvetljave. Skupni dolg občine je konec leta 2025 znašal nominalno 8.389.395 evrov, na prebivalca pa le nekaj evrov več kot konec leta 2018. Realna zadolženost občine konec leta 2025 je bila glede na realizacijo prihodkov občinskega proračuna 68-odstotna, torej bistveno manjša kot konec leta 2018,« zadolženost Občine Šentjernej pojasnjuje župan Jože Simončič. 

V času dveh mandatov njegovega županovanja se je občina zadolžila za gradnjo nove večnamenske športne dvorane ter gradnjo Resslovega mostu in obojestranske cestne navezave čez reko Krko v Mršeči vasi. Naložbi sta znašali 6,5 in 3 milijone evrov. »Obe navedeni naložbi sta že izvedeni in plačani,« je še povedal Simončič in dodal, da so se manjše občine s sorazmerno majhnim proračunom pri večjih projektih pač prisiljene zadolžiti.