Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena
Le redki župani v našem koncu že odločeni glede kandidature na letošnjih lokalnih volitvah. Macedoni se še ni odločil, Skerbiš ne bo več kandidiral, Glušič in Povhe pač.
Letošnje leto bo supervolilno leto, saj se kar dvakrat obeta boj za glasove volivcev. Potem ko bomo 22. marca opravili s parlamentarnimi volitvami, nas 15. novembra čakajo še devete lokalne volitve v samostojni Sloveniji – volitve županov, občinskih svetnikov in članov krajevnih skupnosti.
Ali bodo ponovno kandidirali, smo povprašali aktualne dolenjske, posavske in belokranjske župane ter župana Kočevja in Ribnice. Vsi so seveda s svojim dosedanjim županovanjem zadovoljni, nekateri si želijo nov mandat zato, da bi izpeljali začete projekte, spet druge h kandidaturi nagovarjajo občani in strankarski kolegi. Čeprav se večina glede morebitne vnovične kandidature še ni odločila (ali pa tega še ne želi deliti z javnostjo), saj je, kot pravijo, za to še dovolj časa, pa lahko vsaj za eno občino rečemo, da bo zagotovo dobila novega župana oziroma županjo, saj je aktualni župan že pred časom napovedal, da se za nov mandat ne bo več potegoval. Seveda pa si lahko še premisli.
Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, ki mu teče tretji županski mandat, pravi, da je s sodelavci osredotočen predvsem na delo v korist občank, občanov in lokalnega gospodarstva. Preden sprejme kakršno koli odločitev, se bo kot vedno posvetoval z vsemi ključnimi deležniki. Pri tem je na prvem mestu mnenje njegove družine, pa tudi članov ožje ekipe, ki so zaslužni za uspešno izvajanje projektov in vodenje občine v posameznem mandatu. Ko bo odločitev sprejeta, bo o tem pravočasno obvestil javnost, še dodaja.
Tudi župan Občine Škocjan Jože Kapler, ki opravlja svoj četrti županski mandat, pravi, da še ni sprejel dokončne odločitve glede kandidiranja na prihodnjih lokalnih volitvah. »Bom pa odločitev naznanil pravočasno,« je povedal.
Tudi župan Občine Šentjernej Jože Simončič, ki županuje drugi mandat (prvega je začel na polovici, po odstopu prejšnjega župana Radka Luzarja), še ni čisto odločen, ali se bo prihodnjo jesen podal na županske volitve. Pove, da bo javnost zagotovo pravočasno seznanil o tem.
Jasnejši je župan Občine Šmarješke Toplice mag. Marjan Hribar, ki občino vodi drugi mandat. Pravi, da obstaja velika verjetnost za to, da se vnovič poda v boj za župana. »Razlog je predvsem v tem, da čutim veliko podporo pri občankah in občanih,« je povedal.
Skerbiš pravi, da ne bo kandidiral
Edini, ki je že dlje časa odločen, da na prihodnjih volitvah ne bo kandidiral za nov mandat, je župan Občine Mirna Dušan Skerbiš, ki občino uspešno vodi vse od njene ustanovitve leta 2011. »Bom pa kandidiral za občinskega svetnika, in če bom prišel v občinski svet, bom konstruktivno pomagal svojemu nasledniku,« je dejal.
Eden redkih županov, ki so že odločeni glede kandidature, je Franc Glušič, župan Občine Mokronog - Trebelno. Po pogovorih s ključnimi sodelavci, svetniki in podporniki se je odločil, da kandidira za svoj drugi mandat. »Menim, da so rezultati dobri v finančnem, organizacijskem in operativnem smislu. S sodelavci smo vzpostavili občanom prijazno občinsko upravo. Obljube, ki smo jih dali pred zadnjimi volitvami, so skoraj vse izpolnjene, nekateri dodatni projekti še tečejo in se bodo nadaljevali tudi v naslednji mandat,« je dejal.
Tudi trebanjska županja Mateja Povhe, ki je na zadnjih volitvah v drugem krogu prepričljivo ugnala dolgoletnega župana Alojzija Kastelica, se je že odločila za vnovično kandidaturo. »To funkcijo opravljam z veseljem, ker rada delam za ljudi in ker verjamem v razvoj naše občine. V treh letih smo premaknili gore, ne le kamenja, a hkrati se zavedam, da zgolj v enem mandatu zaradi finančnih zmožnosti proračuna ni mogoče nadoknaditi vsega, kar je bilo zamujeno dvajset let. Župansko delo je odgovorno, rezultatov je veliko, in prav zato želim nadaljevati začrtano pot.«
Tomaž Ramovš, župan Občine Šentrupert, pa pravi, da odločitve še ni sprejel. »Delo v občini Šentrupert poteka skladno z zastavljenimi cilji, ne glede na prihajajoči konec mandata. Številni projekti tečejo po načrtih in jih uspešno uresničujemo,« je dejal Ramovš, ki ima za seboj prav tako en županski mandat.
Občani jih nagovarjajo
Jože Papež, župan Občine Žužemberk, občino vodi dva mandata. Kot pravi, mu je v tem času uspelo uresničiti večino zastavljenih predvolilnih zavez, kar si šteje v veliko čast. »Hkrati pa se zahvaljujem svetnikom, občinski upravi in občanom za sodelovanje in podporo. Dokončne odločitve o tem, ali se bom znova podal v tekmo za župansko mesto, še nisem sprejel. Številni občani in strankarski kolegi me sicer k temu spodbujajo, sam pa ves trud raje usmerjam v delo, ki sem mu predan s srcem.«
Župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk pa meni, da je še mnogo prezgodaj za takšno vprašanje, saj, kot pravi, ne pomeni nobene dodane vrednosti za volivce. »Odgovori bi/bodo morda koristili potencialnim kandidatom. Kako bom ravnal letos, pa sem napovedal že v volilni kampanji leta 2022.« Takrat je dejal, da je to njegov zadnji županski mandat. Občino vodi od leta 2018, že pred tem pa je bil župan od leta 1998 do 2010.
Dušan Krštinc, župan Občine Straža, ki letos končuje tretji mandat, odločitve še ni sprejel, saj se želi najprej iskreno pogovoriti z najbližjimi in sodelavci. Ponosen pa je na to, da Straža ostaja urejena, prijazna in razvojno usmerjena občina, »kjer se dobro živi in kjer razmišljamo dolgoročno«. »Trenutno se osredotočam na to, da bomo začete projekte uspešno dokončali in občini še naprej zagotavljali stabilen, odgovoren in napreden razvoj,« je povedal.
Prav tako tretji mandat teče mirnopeškemu županu Andreju Kastelicu, ki odločitve o vnovični kandidaturi tudi še ni sprejel. »Glede na investicijsko zelo intenzivno naravnan čas, ki se bo še nadaljeval, sem prednostno usmerjen na izvedbo naložb. Ker pa sem že kar nekaj časa na tem položaju, bi si tudi sam želel, da pridejo nova moč, nove ideje, mogoče mlajše generacije. Ob tem pa seveda tudi, da se nadaljujejo strateške usmeritve občine, ki so pomembne za njen dolgoročni razvoj.«
Prvoaprilski župan
Ivan Molan je za župana Občine Brežice prvič kandidiral na nadomestnih županskih volitvah leta 2005, zmagal in tako nasledil prejšnjega župana Andreja Vizjaka. Župansko mesto je obdržal tudi na volitvah leta 2006 in vseh naslednjih. Leta 2022 je zmagal v drugem krogu proti Igorju Zorčiču. Na novinarski konferenci ob 20-letnici županovanja je obljubil, da bo odločitev o kandidaturi na volitvah 2026 sporočil ob 21-letnici županovanja, to bo letošnjega 1. aprila.
Nekoliko manj političnih izkušenj ima Robert Zagorc, ki je – takrat še kot podžupan – začel voditi Občino Kostanjevica na Krki maja 2022, potem ko je Ladko Petretič zaradi bolezni prenehal opravljati župansko funkcijo. Na volitvah istega leta je v drugem krogu premagal župansko kandidatko Melito Skušek. Namerava še kandidirati, je povedal. »Ne vidim nobenega razloga, da ne bi kandidiral. Trenutno imam še dovolj volje in energije, da nadaljujem županovanje, in tudi izzivov ne manjka,« je pojasnil.
Tudi županu Mestne občine Krško Janezu Kerinu teče njegov prvi županski mandat, potem ko je leta 2022 nasledil Mirana Stanka, ki je občino vodil deset let in se ni več potegoval za župansko mesto. Kerin, ki je pred županovanjem večji del poklicne poti preživel v policiji, nazadnje kot kriminalistični inšpektor, se glede vnovične županske kandidature še ni odločil. »V tem času sem postal dedek in življenje zdaj teče malo drugače. Moja odločitev bo odvisna tudi od zdravja. Nekje do pomladi pa se bom zagotovo odločil,« je dejal.
Stari maček na lokalnem političnem parketu pa je Srečko Ocvirk, ki Občino Sevnica vodi že od leta 2008, a je bil v lokalno politiko vpet že desetletje pred tem kot član občinskega sveta in nato tudi kot podžupan. Končne odločitve glede kandidature še ni sprejel, saj pravi, da je morda še nekoliko prezgodaj. »Odločitev običajno sprejmem približno tri mesece pred volitvami. Tako bo tudi zdaj,« je povedal.
V Beli krajini, Kočevju in Ribnici večinoma odločeni
Črnomaljski župan Andrej Kavšek se je že odločil, da se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za tretji mandat. Pred njim je največjo belokranjsko lokalno skupnost vodila Mojca Čemas Stjepanovič. Občina Črnomelj je pod njegovim vodstvom v zadnjih letih izpeljala in pridobila več pomembnih projektov, zlasti na področju kulture in infrastrukture.
Enako pot bo ubrala tudi metliška županja Martina Legan Janžekovič, ki je občino leta 2022 prevzela od Darka Zevnika. Pravi, da si želi dokončati v svojem mandatu začete projekte, med katerimi je tudi stavba Konzuma.
Semiška županja mag. Polona Kambič, ki na zadnjih volitvah ni imela protikandidata, županuje že 16 let. Še ne ve, ali se bo potegovala za peti mandat. Pred njo je od nastanka Občine Semič, to je od leta 1994, županoval Ivan Bukovec.
Kočevski župan Gregor Košir je kot podžupan po odhodu dr. Vladimirja Prebiliča v Bruselj (evropski poslanec) lani na nadomestnih volitvah prevzel vodenje po površini največje slovenske občine in bo na naslednjih volitvah kandidiral za polni mandat.
Drugi mandat – pred njim je v treh mandatih županoval Jože Levstek – pa se izteka ribniškemu županu Samu Pogorelcu. Potem ko je dokončno opustil možnost kandidature za poslanca v državnem zboru, bo kandidat za svoj tretji županski mandat.
Pomagajte oblikovati Dolenjski list!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
