S. Švigelj

Po naročilu Mestne občine Krško je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) opravil prvi polletni pregled vodovodov in izvirov pitne vode, ki niso v upravljanju komunalnega podjetja Kostak. Gre za vodovode, ki jih upravljajo uporabniki sami, in izvire, nad katerimi ni rednega nadzora. Z vodo iz vaških vodovodov se oskrbuje okoli 2.650 občanov Mestne občine Krško, to je okoli 11 odstotkov vseh občanov.

Pregledali so 43 vaških vodovodov in pri tem odvzeli 43 vzorcev vode za osnovne mikrobiološke preiskave in preiskave za Clostridium perfringens ter 43 vzorcev za osnovne fizikalno-kemične preiskave. Poleg tega so pregledali še devet izvirov. Voda je bila v času pregleda v 18 vodovodih mikrobiološko skladna, v preostalih 25 vodovodih pa je bila onesnažena z bakterijama Escherichia coli, Clostridium perfringens ali koliformnimi bakterijami.

Tudi v večini izvirov so ugotovili zelo slabo kakovost vode. Z osnovnimi fizikalno-kemičnimi preiskavami so ugotovili, da je bilo deset vzorcev neskladnih zaradi povečane motnosti, preostali vzorci so bili skladni z uredbo. »Večletno spremljanje kakovosti vode v izvirih kaže, da je voda le iz izvirov Armeško in Rozalija stabilnejše kakovosti, voda iz vseh preostalih izvirov pa po kakovosti zelo niha, kar kaže na zelo velik vpliv padavinskih voda, in ni primerna za pitje,« so v poročilu zapisali pri NLZOH. 

»Z osnovnimi preiskavami ne moremo ugotoviti, ali je voda onesnažena z drugimi nevarnimi onesnaževali, kot so na primer pesticidi, težke kovine in druga kemična onesnaževala. Zato predlagamo razširjene preiskave,« so še zapisali.

Končna ocena je, da je voda iz pregledanih vodovodov zdravstveno neustrezna. Oskrba z vodo zato v teh vodovodih ni varna, opozarjajo pri NLZOH. Zaradi pogoste prisotnosti fekalnih in koliformnih bakterij je treba vodo pred uporabo obvezno prekuhavati. »Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda, tri minute vretja pomeni široko varnost. Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in filtriranjem. Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja. Vodo shranimo na hladnem, za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur,« svetujejo pri NLZOH.