L. Markelj

Sestavljajo ga Rangusova hiša, kašča z nekaj muzejskimi predmeti iz preteklosti in svinjak.

V sodelovanju s Čebelarskim društvom Šmarjeta – Škocjan so pred nekaj leti postavili tudi učni čebelnjak, urejen je še t.i. gartelc oz. zeliščni učni vrt. V občini Škocjan skrbijo za dobro stanje stavb in tako bo letos prenove deležna preko tristo let stara Rangusova hiša oz. njena slamnata streha.

Do zdaj redna popravila

L. Markelj

Kot pove višji svetovalec za projektno delo na Občini Škocjan Rok Petančič, so streho že večkrat sproti popravljali in preprečevali zamakanje, tako da ni prihajalo do večje škode. Zadnje večje popravilo je bilo lani, kar je občino stalo 3.200 evrov.

A potrebna je bolj celovita zamenjava kritine. »Obstoječa streha Rangusove hiše – hiša je v lasti občine Škocjan - je v zelo slabem stanju. Gosta plast mahu zadržuje vlago, kar pospešuje propadanje slame in ogroža tudi leseno konstrukcijo stavbe. Če ne ukrepamo pravočasno, obstaja nevarnost zamakanja in trajne poškodbe kulturnega spomenika,« pojasni Petančič.

Obnova zelo pomembna

Zato so na občini še kako veseli, da bo še letos Rangusova hiša deležna nujne konservatorsko-restavratorske obnove z uporabo tradicionalnih materialov in rokodelskih tehnik.

Z obnovo želijo ohraniti neprecenljive vrednote, kot so avtentične naravne materiale (rženo slamo, leskove palice), tradicionalna znanja in veščine slovenskega slamokrovstva, kulturno identiteto lokalnega prostora, povezano z zgodovinskim načinom bivanja, ter turistično-izobraževalno funkcijo muzeja in Zeliščarskega centra, ki deluje v javno dobro.

K sreči pomoč države 

K sreči so za obnovo – natančna vrednost še ni znana, saj bodo izvajalca izbrali v teh dneh, predvidevajo pa, da bo znašala dobrih 32 tisoč evrov z DDV – bili uspešni na razpisu Ministrstva za kulturo RS, od koder bodo prejeli 13.099 evrov. To pomeni, da bo občina prispevala preostali del, dobrih 19 tisočakov.

Po besedah Petančiča, vseskozi pri pripravi in izvedbi obnove dobro sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Novo mesto, OE Novo mesto, predvsem z vodjo mag. Dušanom Štepcem. Na zavodu so jim tudi predali informacije o štirih registriranih krovcih, ki obvladajo prekrivanje strehe s slamo. Obnova mora biti zaključena do 30. oktobra.

Varovanje dediščine

Projekt obnove Rangusove hiše vključuje tudi izobraževalne delavnice, v katerih bodo mojstri slamokrovci predstavili tradicionalne tehnike, obenem pa bo omogočen prenos teh redkih znanj na nove generacije.

Dokumentacija projekta (fotografije, videoposnetki, opisni postopki) bo služila kot učni vir za prihodnje obnove in kulturne programe, pove Rok Petančič in poudari, da je obnova Rangusove hiše več kot tehnični poseg.

»Je izraz spoštovanja do zgodovine, narave in skupnosti. Je opomin, da dediščina ne živi sama od sebe, temveč jo ohranjamo z znanjem, ljubeznijo in sodelovanjem. Vsak korak v tej smeri je tudi korak k trajnostnemu razvoju, kulturnemu turizmu in povezanosti ljudi z njihovim okoljem.«

Obiskovalci zadovoljni

Zeliščarski center JV Slovenije, v okviru katerega deluje tudi Muzej na prostem, je v škocjanski občini je že nekaj časa prizorišče mnogih zanimivih srečanj in prireditev, delavnic, izobraževanj ipd.

Na območju so urejene energijska pot Herbalium, tematske učne poti z označitvenimi tablicami za vegetacijo in večje table za označitev naravnih vrednot. Urejeni sta tudi učilnici na prostem, postavljene so lesene brvi čez Goriški potok in 15 visokih gred z zelišči.

Dogodki so dobro obiskani, obiskovalci, ki so zelo raznoliki - od najmlajših, družin, društev, organiziranih skupin idr., - pa zadovoljni. »Ker je vstop na območje prost oz. ni ograjen, natančne evidence nimamo,« pove Petančič.