Move TV

© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Obletnica tragedije v Novem mestu
Čas branja 4 min.

Leto po smrti Aleša Šutarja: Ali se razmere vračajo v stare tirnice?


Mojca Žnidaršič
Igor Vidmar
Martin Luzar
22. 10. 2026, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Leto dni po Šutarjevi smrti: kaj se je zgodilo z obljubljenimi spremembami?

ales-sutar, obletnica-smrti
Jure Klobčar
Množični protest na novomeškem Glavnem trgu po smrti Aleša Šutarja je bil izraz ogorčenja prebivalcev in jasna zahteva po odločnejšem ukrepanju države.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Dolenjski list logo

Nastavi

V nedeljo bo minilo leto dni od smrti 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja, ki je 25. oktobra lani umrl po napadu pred lokalom v središču Novega mesta. Tragični dogodek je sprožil val ogorčenja, množične proteste in zahteve po odločnejšem ukrepanju države.

Ta se je odzvala s sprejetjem Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot Šutarjev zakon. Leto dni po tragediji smo preverili, kaj so ukrepi spremenili v praksi ter kako jih ocenjujejo policija, župani in druge pristojne ustanove.

Zakon, sprejet novembra lani, je policiji prinesel dodatna pooblastila, spremenil obravnavo manjših premoženjskih kaznivih dejanj in omogočil strožje ukrepanje zoper posameznike z neplačanimi globami. Njegovi učinki pa so po skoraj letu dni različni: policija poudarja ugodnejše varnostne kazalnike in boljše sodelovanje državnih organov, župani opozarjajo, da so začetni premiki že zbledeli.

Policija: razmere so stabilne

Direktor Policijske uprave Novo mesto Dejan Kink varnostne razmere na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini ocenjuje kot stabilne. Policija jih zagotavlja s povečano prisotnostjo na terenu, z usmerjenim delom in novimi zakonskimi pooblastili.

ales-sutar, obletnica-smrti
Arhiv DL
Dejan Kink

Za varnostno tvegani območji so določili romski naselji Brezje - Žabjak v novomeški občini in Dobruško vas v občini Škocjan. Na območju policijskih postaj Novo mesto in Šentjernej so izvedli 13 varnostnih akcij, v katerih so zaznali 2.289 različnih aktivnosti. Pri tem so kontrolirali 1.234 oseb, ustavili 812 vozil ter odkrili tri kazniva dejanja, šest kršitev javnega reda in miru, 213 prometnih kršitev in 16 kršitev s področij drugih državnih organov.

Kink poudarja, da zakon omogoča bolj usklajeno sodelovanje različnih ustanov. Na območju Policijske postaje Novo mesto povečano prisotnost zdaj zagotavljajo predvsem z lastnimi policisti, še vedno pa pomagajo specializirane enote, konjeniki in letalska policijska enota. Obseg pomoči iz drugih delov države se je po novem letu zmanjšal.

Manj kršitev, več prijavljenih tatvin

Število kršitev javnega reda in miru se je na območju novomeške policijske uprave v primerljivem obdobju zmanjšalo za skoraj 600, s 3.323 na približno 2.700. Kink pravi, da je v upadu večina varnostnih kazalnikov; med izjemami omenja vlome v stanovanjske hiše in stanovanja. Drugačno sliko kažejo podatki o premoženjskih dejanjih.

Preberite še

Na območju policijskih postaj, ki pokrivajo tudi romska naselja, so od 27. novembra lani do 1. oktobra letos evidentirali 1.656 prekrškov, povezanih s tatvinami in poškodovanjem tuje stvari, ter 1.471 kaznivih dejanj tatvine in 316 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Skupno število evidentiranih tatvin se je povečalo za 24,4 odstotka, poškodovanj tuje stvari pa za 45,9 odstotka.

Policija opozarja, da porast še ne pomeni nujno tolikšnega poslabšanja razmer. Šutarjev zakon je namreč tatvine in poškodovanja tujih stvari s škodo do 500 evrov prekvalificiral v prekrške. Postopki so zdaj hitrejši in preprostejši, ljudje pa po oceni policije dosledneje prijavljajo tudi manjšo škodo. Zato policija pri primerjavah upošteva skupaj prekrške in kazniva dejanja, ne le ene vrste postopkov.

Zdajšnja vlada napoveduje, da bi vse tatvine znova obravnavali kot kazniva dejanja. Kink pravi, da bi to dodatno obremenilo tožilstvo, saj prekrškovne postopke zdaj v celoti vodi policija.

Župani: učinki so zbledeli

Šentjernejski župan Jože Simončič opozarja, da od zakona, ki posega v kompleksno problematiko, ni mogoče pričakovati vseh rezultatov že v prvem letu, vendar je po njegovih besedah sprva povečal zavedanje, da imajo lahko tudi manjši prekrški posledice. Kot koristne poudarja izterjavo neplačanih glob in zasege vozil.

Ti učinki so po Simončičevi oceni hitro zbledeli, zlasti po odločitvi ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo možnost izvršb na denarno socialno pomoč zaradi neplačanih glob.

Podobno meni novomeški župan Gregor Macedoni. Sprva je opažal rednejši obisk pouka otrok iz socialno problematičnih okolij, manj nasilnih dejanj in dejavnejšo policijo. Toda po zadržanju dela zakona in zmanjšanju prisotnosti policije so po njegovi oceni pozitivni učinki izzveneli.

Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja, pravi Macedoni, ugotavljajo, da se razmere vračajo v stare tirnice. Državo pozivajo k doslednejšemu izvajanju obstoječih predpisov glede zaposlovanja, javnih del in šolanja otrok. Kot premik na občinski ravni navaja tudi dodatni videonadzor na najbolj obremenjenih mestih.

Zarubili okoli 80 vozil

Med vidnejšimi ukrepi so skupne akcije policije in finančne uprave. Od konca oktobra lani do konca septembra letos so v jugovzhodni Sloveniji zarubili okoli 80 vozil, ocenjenih na več kot 83.000 evrov. Še 28 dolžnikov je na kraju samem poravnalo skoraj 35.000 evrov dolgov in se izognilo rubežu.

Finančna uprava je v letu 2026 prejela manj predlogov drugih prekrškovnih organov za izterjavo glob kot v lanskem primerljivem obdobju. To bi lahko kazalo na večjo plačilno disciplino, vendar ni mogoče z gotovostjo trditi, da je posledica Šutarjevega zakona, pravijo na finančni upravi.

Najodmevnejši del zakona je medtem obstal. Omogočal je davčno izvršbo na denarno socialno pomoč dolžnikov z najmanj tremi neplačanimi prekrškovnimi terjatvami v zadnjih dveh letih.

Finančna uprava je takšne sklepe začela izdajati januarja, a je ustavno sodišče 2. aprila izvajanje določbe začasno zadržalo zaradi nevarnosti težko popravljivih posledic za socialno ogrožene. O njeni ustavnosti mora še odločiti. Finančna uprava zato na tej podlagi ne posega več v denarno socialno pomoč, druge postopke izterjave pa nadaljuje po splošnih predpisih.

dolenjski-list

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Premium
Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.