Arhiv DL

V petek, 10. aprila, bo ob 15. uri na pokopališču v Šmihelu potekalo zadnje slovo od Novomeščana, prof. dr. Mihe Japlja, priznanega slovenskega kemika, častnega občana Mestne občine Novo mesto in velikega promotorja znanosti. 

Življenje Mihe Japlja, kemika, raziskovalca, inovatorja, rednega univerzitetnega profesorja, dolgoletnega vodje Krkinega inštituta in pomočnika generalnega direktorja tovarne Krka, velikega humanista ter zavednega Slovenca, je bilo pestro in bogato.

Rodil se je v številni učiteljski družini v Ljubljani, veliko so se selili in na koncu pristali v Trebnjem. Delo ga je pripeljalo v dolenjsko prestolnico, v kateri si je ustvaril tudi dom.

Krki, ki jo je imenoval kar »moja« Krka, je bil zelo pripaden. Svoje življenjsko in strokovno delo je posvetil predvsem kemiji zdravil, razvoju tehnologij v farmacevtski industriji ter uporabi modernih analiznih metod in vrhunske raziskovalne opreme. Bil je prvi doktor znanosti v Krki. Je avtor in soavtor 86 Krkinih patentov oz. patentnih prijav, prevzel je vodenje Krkinih nagrad. Pestro je bilo njegovo pedagoško delo na fakultetah, rad je delal z mladimi, vseskozi je bil tudi družbeno dejaven.

Leta 2008 je postal častni občan Mestne občine Novo mesto – priznanje je prejel za svoje izjemne uspehe na področju znanosti in za prizadevanja za razvoj visokega šolstva ter za ustanavljanje univerze v Novem mestu. Vseskozi je bil zavezan kulturi in duhovnemu izročilu, svoje vere v Boga, ki mu je pomagala v življenju, ni nikoli skrival.

Mihi Japlju, ki je pri 85 letih v samozaložbi izdal knjigo spominov z naslovom Spomini pa ostajajo, je veliko pomenila družina. Z ženo Barico – zdaj je bil že nekaj let vdovec – sta se zelo razumela, tudi po profesionalni plati, saj je bila magistra farmacije. Hčerka Špela je nadgradila njuno ljubezen, Japelj pa je bil še posebej ponosen na svoj mladi rod.

Mnogim bo ostal v spominu kot tenkočuten in topel človek, ki je ljubil vse lepo in dobro.