R. N.

Slavnostna govornica je bila predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič, ki je dejala, da je mir vrednota, ki jo tudi današnji svet še kako potrebuje. Ob tem je izpostavila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tistega časa in je zahtevala veliko junaštvo.  

»V obdobju, ko je svet zajela brutalna druga svetovna vojna, je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med štiri okupatorje. Vsi štirje so na svojem zasedenem ozemlju izvajali hude raznarodovalne ukrepe, da bi čim bolj potujčili slovensko prebivalstvo. V noči s 26. na 27. april leta 1941 so se v vili, kjer je živel književnik Josip Vidmar, sestali predstavniki nekaterih slovenskih političnih strank, dela Sokolov in kulturnih delavcev. Ustanovljena je bila organizacija, ki se je kasneje imenovala Osvobodilna fronta slovenskega naroda, njen namen pa je bil oborožen upor proti okupatorju. Odločitev ni bila lahka niti preprosta,« je dejala Klakočar Zupančič.

R. N.

Po njenih besedah je odločitev jasno zahtevala opredelitev do narodnega obstoja in do tega, da narod vzame usodo v svoje roke. »Še več, zahtevala je, da se ta preskok doseže z oboroženim bojem proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni totalitarni ideologiji fašizma in nacizma,« je poudarila slavnostna govornica.

V svojem govoru je tudi izpostavila, da začetki narodnoosvobodilnega gibanja na območju Mirnske in Temeniške doline segajo že v maj leta 1941. Takrat je nastala Mokronoška četa, leto zatem pa tudi Gubčeva brigada. »Območje današnje občine Mokronog – Trebelno je bilo pomembno za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Dolenjskem in Štajerskem, kajti prek tega območja je vodila glavna ilegalna pot iz Ljubljane na Štajersko.«

Preberite še ...

· Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

R. N.

Kultura ni politika, politika pa bi morala biti kulturna

 Klakočar Zupančič je poudarila tudi vlogo kulture,  ki je bila po njenih besedah vedno najpomembnejši temelj narodne identitete, zato so imeli kulturniki tako pri ustanovitvi Osvobodilne fronte kot v partizanskih enotah zelo pomembno vlogo. »Pomembno vlogo pa so imeli tudi pri oblikovanju narodne zavesti v času osamosvajanja. Zaradi neustavljive želje po izražanju lastne identitete, krepitvi skupnega občutka pripadnosti narodu in osmišljenju življenja v svobodni domovini so bili ravno kulturniki tisti, ki so oblikovali idejo in tlakovali pot v danes svobodno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Narod brez lastne kulture je kot drevo brez korenin, veni izgubljen v času in prostoru. Kultura ni politika, politika pa bi morala biti kulturna,« je dejala.

Spomnila je, da je bilo bilo pred osmimi desetletji štiriletne morije in zatiranja ljudi na našem ozemlju konec. »Zgodovinska resnica je, da so bili slovenski partizani del zmagovite mednarodne koalicije, ki je porazila največje zlo dvajsetega stoletja. Cena svobode za slovenski narod v drugi svetovni vojni je bila visoka in tega ne smemo nikoli pozabiti. Še posebej ne v današnjem svetu, ko lahko spremljamo vzpon avtokratov in številne težnje po tujih ozemljih,« je še dodala predsednica državnega zbora.

Spomin in tudi opomin

Zbrane je nagovoril tudi predsednik občinske organizacije združenja borcev za vrednote NOB Mokronog – Trebelno Mirko Horvat, ki je prebral govor Boštjana Sladiča, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje, saj ga zaradi bolezni ni bilo na proslavi.

»Danes živi v Sloveniji že več kot 85 odst. prebivalcev, ki k sreči niso doživeli strahot druge svetovne vojne in manj kot desetina tedanjih partizanov in drugih udeležencev narodnoosvobodilnega boja. Zato je prav, da na proslavah 80. obletnice konca druge svetovne vojne, zmage in miru ponovimo sebi in svetu temeljna sporočila tega časa,« je dejal Horvat.

R. N.

Po njegovih besedah bodimo ponosni na pogumni boj z okupatorji in na izbojevano svobodo. Poudaril je tudi, da spoštujmo medvojno trpljenje in žrtve slovenskega naroda v boju  za svobodo domovine. »Med prebivalci Slovenije je bilo v letih 1941-1945 več kot 83.000 smrtnih žrtev, skupaj s povojnimi likvidacijami pa več kot 98.000 ali 6,6 odst. takratnega prebivalstva. Veliko Slovencev je trpelo v nacifašističnih koncentracijskih taboriščih, veliko je bilo zapornikov, beguncev, izgnancev, mobilizirancev, sirot, ranjencev in požganih vasi. Trpljenje in žrtve tistega časa zaslužijo spoštljivo obravnavo, smrtne žrtve sočustvovanje, grob in spomin, padli za svobodo domovine pa posebno čast in slavo.«

Horvat je pozval, naj prispevamo k narodni pomiritvi, ki si jo lahko predstavljamo predvsem kot normalno sožitje državljanov, v medsebojnem spoštovanju človekovih pravic ne glede na različne nazore in politična prepričanja.

»Zavoljo grozovite izkušnje druge svetovne vojne smo še toliko bolj zaskrbljeni za mir, v katerem si lahko zagotovimo razvoj v smeri uresničenja demokratične pravne in socialne države.  80. obletnica osvoboditve je priložnost za pozitivno spominjanje na usodno obdobje naše zgodovine z zavestjo, da je narodnoosvobodilni boj last vsega slovenskega naroda in Republike Slovenije. Ne more si ga prisvajati nobena organizacija, tudi naša Zveza borcev ne, saj je le glasnik vrednot tega boja,« je zaključil.

Galerija

R. N.