Arhiv DL

Nekatere destinacije, na primer v Beli krajini, se uspešno povezujejo, saj jim skupni nastopi na tujih trgih prinašajo boljše rezultate. Dolenjsko, Belo krajino in Posavje največkrat obiščejo turisti iz Nemčije, Francije, Italije, Nizozemske in iz Hrvaške, ki večinoma grajajo javni potniški promet.

Porast prenočitev na Dolenjskem

Novo mesto je do junija obiskalo dobrih 15 tisoč turistov, kar je v primerjavi z lani 3,5-odstotna rast. Zelo spodbuden je podatek o nočitvah, saj je kar za 28 odstotkov višji, pravijo v TIC Novo mesto. V poletnih mesecih je v dolenjski prestolnici delež tujih turistov 80-odstoten; na prvem mestu so Nemci, sledijo jim Francozi in Italijani. Veliko je tudi enodnevnih obiskovalcev, ki se na poti v druge kraje ustavijo v Novem mestu, kjer si želijo v povprečno treh urah ogledati in doživeti kar največ. V TIC Novo mesto jim nudijo vodene oglede Novega mesta in okolice, obisk razgledne ploščadi Kapitelj, usmerijo jih tudi k vodnim dejavnostim na Krki. Zelo uspešna je njihova akcija Pošlji pozdrav iz Novega mesta, ko turisti prejmejo brezplačno razglednico z motivom Novega mesta z znamko, ki jo pošljejo svojim sorodnikom in prijateljem.

Davorin Pavlenič

Turist, ki zaide v Novo mesto, pa se ne more izogniti posebnežu – cvičku, ki ga lahko degustira v številnih zidanicah na Trški gori in drugod. Kot pove vodja za turizem Liljana Jantol Weber iz Zavoda Novo mesto, se turisti navdušujejo nad lepo urejenim Glavnim trgom, umeščenostjo mesta v zeleno naravo, sprehajalnimi in kolesarskimi potmi ter nad manj vrveža, kar dojemajo kot pozitivno in unikatno, pogrešajo pa več gostinskih lokalov s tradicionalno gastronomsko ponudbo v središču mesta, izpostavljajo pa tudi njihov okrnjen urnik obratovanja, predvsem ob koncih tedna. Prav tako ima veliko obiskovalcev težave s pridobivanjem informacij in razumevanjem prometnih povezav Novega mesta in okolice, pri čemer izpostavljajo slabo organiziran javni prevoz, ki skoraj povsem zamre ob koncih tedna, tudi taksi služba ni vedno dosegljiva, kolesarske steze so slabo označene, želijo si tudi širši radij obratovanja sistema za izposojo koles GONM, v središču mesta pa pogrešajo več trgovin z lokalno ponudbo in daljši urnik obratovanja javnih stranišč. Radi zaidejo tudi v lokalno trgovino Dobrote Dolenjske, zelo dobro je sprejeta tudi letošnja novost Vstopna točka Trška gora. Jantol Weber dodaja: »Z obiskom smo zadovoljni, saj dolenjsko prestolnico iz leta v leto obišče vse več domačih in tujih gostov. Posebej nas veseli naraščajoče število obiskovalcev iz sosednje Hrvaške, ki jim bomo v prihodnje namenili še več pozornosti.«

Turistični bum v Brežicah

V Posavju za turiste skrbita ZPTM Brežice in CPT Krško. Brežice je do konca julija obiskalo 127 tisoč turistov, kar pomeni 7-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani, kar jih utrjuje na visokem 6. mestu med slovenskimi občinami po številu prenočitev ter potrjuje, da Brežice ostajajo vodilna turistična destinacija vzhodne kohezijske regije in termalno-panonske Slovenije. Prevladujejo tuji gostje; teh je dobrih 60 odstotkov, največ pa jih prihaja iz Hrvaške, Italije in iz Nizozemske. Zanje so v Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v letošnji sezoni pripravili rekordno pestro turistično ponudbo, ki združuje raznovrstnost, lokalne zgodbe in sodobne trende potovanj. V programih se prepletajo raziskovanja kulturne dediščine, obiski kmetij, vinske degustacije, ogled pivovarne, tematska vodenja po mestu in okolici ter vodene kolesarske ture. Po besedah Ane Ponikvar iz ZPTM Brežice njihove goste še posebej očarata neokrnjena narava in pristno lokalno okolje. Ob tem poudari tudi zanimivost: »Naših vodenih ogledov se pogosto udeležijo tudi domačini, ki ob tem z nasmehom priznajo, da so prvič slišali za nekatere zgodbe ali znamenitosti v svojem kraju.« Turist ob obisku Brežic skoraj gotovo ne more mimo obiska Term Čatež in nove Hiše gastronomije, ki je pravi poletni hit.

Simon Srečkovič

V prvi polovici leta je Krško obiskalo nekaj več kot 4.400 turistov; od teh je bilo 70 odstotkov tujih gostov, kar je več kot lani. Turistični programi zanje so oblikovani po aktivnostih – od pohodništva, kolesarjenja, ogledov do prireditev. Tanja Levstik Levičar iz CPT Krško doda: »Družinam ponudimo ogled Sveta energije, pohod po pravljično-doživljajski poti Krškočara, ki je ena najbolj obiskanih poti pravljične transverzale po Sloveniji. Skupine se v večini primerov odločijo za oglede kulturnozgodovinskih znamenitosti – gradu Rajhenburg, Mestnega muzeja Krško, bazilike v Brestanici, na novo zgrajene Valvasorjeve knjižnice Krško s kapucinsko knjižnico in njenimi zakladi, oglede in degustacije v vinskih kleteh. Veliko obiskovalcev se odloči tudi za ogled NEK Krško.« Odzivi so zelo dobri, kot pomanjkljivost pa največkrat omenijo javni prevoz.

Povezovanje v Beli krajini

Črnomelj, Metlika in Semič zadnja leta nastopajo pod skupno blagovno znamko Bela krajina, ki jo je v prvih šestih mesecih leta obiskalo nekaj več kot 14 tisoč turistov, kar je odstotek manj kot lani, a je nočitev več. Zanimiv zasuk se kaže pri sestavi gostov: tuji turisti so v Beli krajini ustvarili za 26 odstotkov nočitev več kot lani, medtem ko je bilo nočitev domačih gostov za devet odstotkov manj, vendar pa ti prevladujejo. Med tujimi gosti še naprej izstopajo gostje iz Nemčije, ki so ustvarili nekaj manj kot 19 odstotkov vseh tujih nočitev, sledili so gostje iz Nizozemske, Hrvaške, Italije in iz Avstrije. Turisti si v Beli krajini radi ogledajo muzeje, vinske kleti, različne delavnice in doživetja, pove Tamara Lončarić iz RIC Bela krajina. Eno izmed najbolj priljubljenih doživetij je edino 5-zvezdično doživetje Speci belokranjsko pogačo s prijatelji, ki ga izvajajo v Hiši dobrot v Metliki.

V Metliki zaznavajo veliko zanimanja še za družinsko Metliško pustolovščino. V Semiču se obiskovalci pogosto odločijo za ogled Muzejske hiše Semič, v kateri spoznajo naravno in kulturno dediščino regije. Zelo priljubljeni so tudi petkovi poletni večeri odprtih vrat v vinoteki, v kateri vsak petek lokalni vinogradnik predstavi svoja vina ob domačih dobrotah.

V Črnomlju veliko zanimanja pritegneta Krajinski park Lahinja ter ogled spominske hiše Otona Župančiča v Vinici in mestnega jedra z Zakladnico v Črnomlju. Čeprav destinacija ni okrepljena z veliko kilometri kolesarskih poti, gostje na destinaciji vseeno uživajo tudi v kolesarjenju in pohodniških poteh ter seveda čolnarjenju po reki Kolpi, ki ostaja ena ključnih turističnih atrakcij Bele krajine. Tudi turisti v Beli krajini kot pomanjkljivost izpostavljajo slabo organiziran javni prevoz.

Turistom na jugovzhodu Slovenije ponudbe ne manjka; edini so si v tem, da so destinacije pristne in brez pretirane gneče, ponudniki pa se zelo dobro zavedajo, da le zadovoljen gost pomeni dolgoročno rast turizma.