M. G.

Natančno ob 11. uri se je pet možakarjev po sprehodu skozi »Praznično pravljico«, ki jo je v dobrem mesecu tudi zaradi smiselno urejenega prostora in stika z živalmi (visokonoge alpake, južnoameriške kamele, mirne in puhaste živali, pa tudi osli, konji, koze in poniji, ki se povsem prosto sprehajajo med ljudmi) obiskalo več kot deset tisoč duš iz vse Slovenije in tujine, potopilo v mrzlo, a žuborečo reko.

Dogodek, ki je že sam po sebi zahteven, je spremljala dobra volja, smeh in zavedanje, da gre pri takšnem podvigu predvsem za premagovanje samega sebe.

Med udeleženci je bil tudi Jože Bradač, lastnik naturističnega kampa Mali raj in predsednik Društva naturistov Mali Raj Dolenje Polje, ki že več let redno prakticira kopanje v mrzli vodi. »Metoda temelji na zavestnem dihanju, pripravi telesa in nato mirnem potopu v mrzlo vodo,« je povedal Bradač in dodal: »Vsako jutro se okopam v Krki, ne glede na temperaturo zraka ali vode. Tudi danes zjutraj sem opravil ta ˝obred˝. Nikoli nisem prehlajen in nikoli bolan.«

Kot je pojasnil, so ga z metodo Wima Hofa sprva seznanili gostje iz tujine, predvsem njegovi rojaki z Nizozemske. Znanje je nadgradil na delavnici in z branjem strokovne literature, ki je dostopna tudi v slovenskem prevodu. Po izhodu iz vode udeleženci uporabljajo posebne dihalne in gibalne tehnike, s katerimi se telo hitro znova ogreje.

M. G.

Med pogumnimi kopalci je bil tudi Martin Mali iz Semiča, ki se v mrzlih rekah kopa že več let. Blagodejnost Kolpe je že občutil v Podzemlju in v Gribljah, pa tudi v Krki, kamor hodi skoraj vsako nedeljo. »Mrzla voda me ne prestraši več. Telo se sicer sprva trese, a to je povsem naraven odziv,« je dejal in poudaril: »Pomembno je, da se znaš po izhodu iz vode pravilno ogreti – potem se telo hitro povrne v ravnovesje.«

Med množico zbranih ob obali mu je prvi roko stisnil Vincenc Kobe iz Starega trga ob Kolpi, ki je Martinov šahovski prijatelj, pa tudi prijatelj Milana Vidoviča, Ljubljančana, ki živi Brežicah. Z Martinom ju poleg šahovskih plošč in vodnih doživetij povezuje še nebo. Oba sta namreč ljubitelja letenja z zmajem, Milan pa je tudi inštruktor letenja.

Z mrzlimi potopi se je srečal pred nekaj leti, ko se je podobno kot Bradač seznanil s knjigo Wima Hofa. »Začel sem postopoma, brez skokov na vrat na nos. Najprej do pasu, potem počasi do vratu. Ko se telo navadi, mrzla voda ni več problem, učinki pa so zelo pozitivni,« je povedal in dodal, da se je potapljal tudi na nič stopinj, v večjem bazenu, in je zdržal dve minuti.

Temperatura Kolpe je bila na novoletni dan 4,5 stopinje Celzija, v zraku pa sedem, kar niso bili idealni pogoji.

»Razmere za kopanje so namreč v mrzli vodi pogosto celo ugodnejše, kadar je zunaj še hladneje – večji kot je mraz v zraku, toplejša se zdi voda,« je dodal Martin Tine Lindič, predsednik TD Poljanska dolina, ki je v nabor svojih aktivnosti, za kar je ob koncu leta prejelo priznanje Turistične zveze Slovenije, lani dodalo še eno, novoletne skoke v vodo.

S tem dokazujejo, da za poseben začetek novega leta niso potrebni ognjemeti in hrup, temveč pogum, dobra priprava in pristen stik z naravo.