Tina Jazbec

Spada v družino zlatičevk (Ranunculaceae), ki vključuje številne zelnate in pogosto strupene vrste.

Gre za avtohtono vrsto izrazite škrlatne barve cvetov, ki v naravi izstopa kljub svoji skromni pojavnosti. Posebno vrednost mu daje dejstvo, da je endemit (rastlinska vrsta, ki živi samo na nekem območju) severozahodnega Balkana. Njegov naravni areal obsega omejeno območje od Slovenije in severozahodne Hrvaške do dela Bosne in Hercegovine. V Sloveniji ga najdemo izključno na jugovzhodnem delu države, kjer sestavlja majhne, lokalne populacije.

Cvetovi so temno vijoličasti do škrlatni in rahlo povešeni, kar rastlini daje značilen, nekoliko zadržan videz. Temnoškrlatni teloh je med prvimi rastlinami, ki se v zgodnji pomladi pojavijo že ob taljenju snega. Skupaj z zvončki in drugimi zgodnjimi cvetlicami znova oživi gozdno podrast in označi začetek nove rastne sezone.

Glas ljudstva

Katero stranko bi volili? Povejte svoje mnenje v naši anketi

Najbolje uspeva v polsenčnih gozdnih robovih in svetlih listnatih gozdovih na apnenčasti podlagi. Zimzeleni, dlanasto deljeni listi mu omogočajo hitro spomladansko obnovo in dobro rast na humusnih, globokih tleh.

Kot vse vrste rodu Helleborus je tudi temnoškrlatni teloh strupen. Na to kažejo tudi številna ljudska imena, kot so glavobolka, kurja smrt in smrtnica, ki odražajo tradicionalno zavedanje o njegovi nevarnosti. Zaradi strupenosti, redkosti in omejene razširjenosti je v Sloveniji strogo zavarovana vrsta, zato ga je prepovedano nabirati, izkopavati in poškodovati.

Kljub skromni razširjenosti ima za slovensko naravo veliko vrednost. Zaradi svoje lepote, zgodnjega cvetenja in endemičnosti je pomemben del slovenske flore in prispeva k izjemni pestrosti naših samoniklih telohov.