Kako razvojno naravnana je Občina Šmarješke Toplice v vašem drugem mandatu? Kakšna je vaša vizija razvoja, odkar vodite občino?

Vizija razvoja naše občine temelji na dveh ključnih temeljih: prvi je ta, da želimo ustvariti visoko kakovost življenja za vse generacije, drugi pa je vzpostaviti privlačno turistično destinacijo. Temu primerno usmerjamo vse svoje naložbe, denimo infrastrukturne, zato nenehno razvijamo in posodabljamo šolo in vrtec ter skrbimo za uravnotežen razvoj vseh zaselkov v naši občini.

Se lahko kot občina pohvalite s kakšnimi številkami, denimo po dohodku na prebivalca, stopnji brezposelnih? Znano je, da ste med osrednjimi turističnimi destinacijami v JV Sloveniji.

Imamo izjemne kazalnike po zaslugi predvsem odličnega gospodarstva v občini na čelu s paradnim konjem – skupino G4 oziroma podjetjem Plastoform. Smo v samem vrhu po dohodku na prebivalca, na kar smo ponosni, saj je to odraz tega, da so naši občani zelo predani svojemu delu, ambiciozni in na številnih področjih dosegajo nadpovprečne rezultate. Naj še dodam, da imamo ta čas v občini manj kot deset brezposelnih. Glede turizma pa lahko potrdim, da smo ena od treh vodilnih destinacij v jugovzhodni Sloveniji, ustvarimo okrog 150.000 turističnih nočitev, predvsem pa, kar je tudi pomembno, smo v zadnjih letih naredili veliko korakov naprej pri prepoznavnosti turističnih znamenitosti tudi za dnevne obiskovalce.

Težko pričakovana vzpostavitev Turistično-gospodarske in storitvene cone (TSGC) Dolenje Kronovo se bo le začela. Pred časom ste sami v celoti infrastrukturno opremili cono in zanjo v začetku aprila dobili uporabno dovoljenje. Kaj si obetate od nove cone, ki je, kot pravite, vaša osrednja naložba na gospodarskem področju? Kdaj naj bi v polnosti zaživela in katerim dejavnostim bo prvenstveno namenjena?

Turistično-gospodarska in storitvena cona Dolenje Kronovo je na 12 hektarjih zasnovana kot prostor, namenjen razvoju številnih dejavnosti, predvsem industrije, logistike in storitvenih dejavnosti. Tam naj bi med drugim zaživeli bencinski servis, avtopralnica, manjši hotel, nekaj trgovin z avtomobili, veterinarska ambulanta, dnevni center za starostnike in medgeneracijski center. Menim, da je cona še kako potrebna, saj pomeni hrbtenico nadaljnjega razvoja gospodarstva. Občina je v to cono vložila skoraj 2,5 milijona evrov. Območje je razprodano, podjetniki pospešeno projektirajo in se pripravljajo na izvedbo naložb, kar je za občino in njen proračun še kako pomembno. Obetamo si veliko novih delovnih mest, seveda pa so ta odvisna od posameznih podjetnikov, ki bodo v coni ustvarjali in uresničevali svoje vizije.

V preteklosti ste med drugim komunalno uredili več vasi: Žaloviče, Vinico, Spodnjo Družinsko vas z Dolenjim Kronovim. Kakšne načrte imate v prihodnje na tem področju?

Ta hip smo sredi največje naložbe v središču Šmarjete, vredne približno dva milijona. Nadaljevali bomo s krožiščem, ki bo zaključek te naložbe in bo pomenilo zahodno vpadnico v jedro Šmarjete. Sledila bo naložba v smeri Zbur, pridobili smo namreč že gradbeno dovoljenje za povezovalni vod kanalizacijskega omrežja, imamo tudi že gradbeno dovoljenje za vodovod Vinji vrh – visoka cona. Nadaljevali bomo z gravitacijskim kanalizacijskim omrežjem v Orešju, zatem pa bo na vrsti Bela Cerkev.

S projektom Ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti Šmarjeških Toplic na povodju Toplic sodelujete z Direkcijo RS za vode, za kar je ta v aprilu podpisala pogodbo v vrednosti 1,1 milijona s podjetjem VGP Novo mesto (izvajalcem del). S tem boste zmanjšali poplavno ogroženost prebivalcev Šmarjeških Toplic. Katere protipoplavne ureditve načrtujete in kje? Kdaj naj bi dokončali naložbo?

Na podlagi študije, ki jo je izdelala Direkcija RS za vode, smo se lotili tega projekta, ki ga bo v celoti financirala država. Vključeval bo poglobitev struge od Prinovca do Gostišča pri dediju na začetku Šmarjete. Poleg zmanjšanja poplavne ogroženosti bomo v sklopu projekta razširili sprehajalno pot. Tukaj želimo s tematsko zgodbo povezati Šmarješke Toplice in Šmarjeto, kar bo velika obogatitev tudi za obiskovalce. Naložbo bomo dokončali še letos.

Središče Šmarjete je, kot ste že omenili, od konca lanskega leta gradbišče. Lotili ste se obnove lokalne ceste in celotne infrastrukture, in sicer na približno 800-metrski trasi skozi jedro kraja, od spodnjega krožišča do načrtovanega novega krožišča, ki bo obenem vhod v nov trgovski center. Kako potekajo dela in zakaj je pridobitev za občane tako pomembna?

Šmarjeta bo v celoti prenovljena. Nova bo kanalizacija, prvič bomo uredili meteorno kanalizacijo, torej bomo imeli ločena sistema. Posebej smo ponosni, da bomo izvedli pokablitev električnega omrežja, kar pomeni, da bo daljnovod od občine do osnovne šole umaknjen, s čimer bomo razbremenili vmesno naselje. Na koncu bo sledilo tlakovanje, poseben čar novi podobi vaškega jedra pa bo dala tudi osvetlitev.

Kdaj si lahko občani Šmarjeških Toplic obetajo izboljšano trgovsko ponudbo? Kako daleč ste s projektom gradnje novega trgovskega centra Jager?

12. junija, ob občinskem prazniku, bomo položili temeljni kamen za nov trgovski center, ki si ga vsi skupaj močno želimo in ga pričakujemo. Naložbo bo v celoti vodilo podjetje Jager. Pričakujemo, da bo letos zgrajen večji del trgovskega središča, šlo bo namreč za velik projekt na zemljišču s 6.000 kvadratnimi metri. Trgovski center bo denimo občutno večji, kot je novoodprti na Mirni. V enem letu računamo, da bi dobili novo trgovino.

Pomembno področje je tudi promet. Kako dejavni ste pri pripravi nove Občinske celostne prometne strategije (OCPS), za katero ste prejeli sredstva Ministrstva RS za okolje, podnebje in energijo? Gre namreč za pomemben dokument, ki bo osnova za pridobivanje evropskih nepovratnih virov na nadaljnjih razpisih, namenjenih financiranju ukrepov za trajnostno mobilnost.

Občinska celostna prometna strategija je pomemben dokument, saj bomo skupaj z občani v procesu njenega oblikovanja odgovorili na številna vprašanja, povezana s prometom: kje postaviti omejitve, kako urediti javni prevoz, kako poskrbeti za varnost in tekoči promet, skratka, kako na tem področju narediti korake naprej. Pridobili smo 25 tisočakov od ministrstva za izdelavo strategije in prav je, da jo po sprejetju tudi upoštevamo.

Omenili smo središče Šmarjete, ki bo po infrastrukturni obnovi še bolj urejeno, česar se veselijo domačini pa tudi obiskovalci od drugod, ki jih je v zadnjem času vse več. K prepoznavnosti in lepši podobi jedra občine pa bo prispevala tudi obnovljena Moletova hiša ob znameniti vinski fontani Izvir cvička. Za naložbo, ocenjeno na dobrih 725.000 evrov, ste na Ministrstvu RS za gospodarstvo, turizem in šport prejeli dobrih 327.000 evrov sofinancerskih sredstev. Kdaj naj bi nova pridobitev povsem zaživela? Kdo bo v njej našel prostor?

Zelo smo veseli, da smo, kot je navedeno, za to veliko pridobitev počrpali evropska sredstva. Moletova hiša bo osrednja turistična točka za vse obiskovalce naše občine. V njej bodo (spodaj) imeli svoje prostore – vinsko klet – člani Društva vinogradnikov Šmarjeta, na drugi strani bo kuhinja Društva podeželskih žensk Šmarjeta. Zgoraj bo privlačen večnamenski prostor s kavarno, ki se bo lepo navezal na našo vinsko fontano Izvir cvička. V stavbi bo sicer tudi sedež Zavoda za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice, ki jo bo upravljal.

Čeprav je majhna, pa v občini uspešno izvajate butični turizem. Ne le po zaslugi naložb, kot je prej omenjeni Center za obiskovalce Moletova hiša, ali na račun bogate naravne in kulturne dediščine. Turizem namreč ustvarjajo ljudje. V občini imate veliko prizadevnih rok, ki poprimejo za delo pri izvedbi najrazličnejših dogodkov. Vaše društveno življenje je izjemno bogato. Dejavni so vinogradniki, salamarji, podeželske ženske, godbeniki in številni drugi. Se strinjate?

Drži. To se kaže tudi v Hiši žive dediščine, ki ji društva vsakodnevno dajejo življenje. Podobnega si želimo v Šmarjeti. Podlaga za to je neka odprta hiša, v kateri se vsak dobro počuti. Pri tem bi omenil še Klevevž, ki je tudi biser in kjer nameravamo z lastnikom posestva dopolniti turistično ponudbo z dodatnimi vsebinami. Skrbimo za to, da so doživetja obiskovalcev karseda pristna in intenzivna ter da se ljudje k nam vračajo. Aktivno, zeleno, zdravo in lokalno – s temi besedami lahko opišemo našo butično destinacijo.

V občini je poleg Šmarjete še eno središče: Bela Cerkev. Kako skrbite za razvoj v tej lokalni skupnosti? Kakšni so načrti na infrastrukturnem ali drugih področjih?

Ta hip z dozdajšnjo cvičkovo princeso Blažko Ilovar, sicer krajinsko arhitektko, in našim sodelavcem Stanetom Bajukom pripravljamo idejno zasnovo za celovito prenovo vaškega jedra Bele Cerkve. Pred tem bomo seveda izvedli potrebne infrastrukturne spremembe, zgradili kanalizacijsko omrežje. Vnovič želim opozoriti tudi na gradnjo vodovoda Vinji vrh – visoka cona, ki ga nestrpno čakamo. Postali smo vodilni partner v tem 18-milijonskem projektu, ki vključuje pet občin, enajst odsekov in 43 kilometrov vodovoda. Gre za največjo naložbo v zgodovini naše občine. Za naš del to pomeni šest milijonov evrov.

Pa še na šolsko področje poglejmo. Osnovna šola Šmarjeta, ki se je lani razveselila novozgrajenega prizidka in obnovljenih prostorov, je letos spomladi dočakala še prenovljeno telovadnico. Ali imate v sodelovanju s šolo še kakšne načrte?

Pravzaprav ne. Dokončali smo vse, kar smo želeli, hitro posodobili telovadnico, za kar smo pridobili sto tisočakov od države. Pred tem smo, kot rečeno, odprli prizidek. Za zdaj je to vse. Če se bo pokazala možnost, bomo obnovili še zunanje asfaltno igrišče. V mislih imam sicer še eno prav posebno zgodbo, ki pa naj za zdaj ostane presenečenje.

Kako skrbite za predšolsko vzgojo v občini? Je dovolj prostora za vse malčke, ki potrebujejo varstvo v Vrtcu Sonček?

Lani smo v vrtcu uredili nov prostor za še en oddelek. Naš vrtec v nasprotju z mnogimi drugimi v Sloveniji, predvsem v večjih mestih, ne sameva, ampak skorajda poka po šivih. Zato se bomo uprli poskusom države, da bi omejili število vpisov v posamezne oddelke. Želijo uvesti nove normative in tukaj povem zelo jasno, da ne bomo v to nikoli privolili. V našem primeru bi uveljavitev tega zakona pomenila, da bi 22 otrok ostalo pred vrati vrtca. Ob tem bi povabil ministra, da pride in določi, katerih 22 več ne bo moglo v vrtec. Težav, ki jih ima Ljubljana s praznimi vrtci, mi ne bomo reševali. Če tam ni otrok v vrtcih, to ni naša težava.

Od mladih nog že vzgajamo v duhu dobrodelnosti in solidarnosti pa tudi okoljske ozaveščenosti. Tudi v vaši občini tem vrednotam namenjate pozornost. Prirejate dobrodelne dogodke, vabite na spomladansko čistilno akcijo itd. Kako pomembno se vam zdi k takšnim akcijam pritegniti občane in ali ste zadovoljni z odzivom?

Vedno bi bil lahko odziv še boljši. Mislim, da se družba spreminja, žal na slabše. Dobrodelnost, predvsem pripravljenost in vključenost, je slabša, a menim, da je to splošna težava. Spomnim se minulih čistilnih akcij, ki so resda z manj udeležbe kot nekoč. Po drugi strani pa vidimo, da so novi pristopi, denimo dobrodelno zbiranje sredstev, h kateremu pozivajo nevladne organizacije na družbenih omrežjih, lahko zelo uspešni. Sicer pa lahko rečem, da so vrednote, kot sta solidarnost in dobrodelnost, pri naših občanih visoko zapisane, kar se je med drugim pokazalo na dobrodelnem teku pred božičem lani, ko smo zbirali denar za občanko, ki je ostala brez staršev. Ponosen sem, da smo stopili skupaj in spisali izjemno zgodbo z dobrodelno noto. Še en lep primer je dobrodelni operni maraton z Ireno Yebuah Tiran, ki ga ob podpori naše in sosednjih občin ter občanov načrtujemo tudi letošnjo jesen.

Kako ohranjate pozitivno vzdušje v kolektivu občinske uprave? Kaj vam je ključno pri vodenju?

Stavim na sproščeno vzdušje na eni in odgovornost vsakega posameznika na drugi strani. Mislim, da nam je uspelo utrditi medsebojno zaupanje, in prepričan sem, da vsi zaposleni v občinski upravi z veseljem vsak dan prihajajo na delo in se na delovnem mestu tudi dobro počutijo. Za to so zaslužni predvsem sami. Vesel sem, da sva s podžupanom Francem Anderličem že na začetku vzpostavila res dober odnos z zaposlenimi, ki temelji na odkritosti, poštenosti in predvsem obojestranskem spoštovanju.

Kakšen je vaš moto v življenju? Katere vrednote so pri vas v ospredju?

V prvi vrsti je pomembno, kot sem poudaril že v prejšnjem odgovoru, da se ljudje med sabo spoštujemo in si pomagamo. Pogosto se znajdemo v situacijah, ko stvari ne tečejo dobro, in takrat je še toliko pomembnejše, da se ne odzovemo na prvo žogo in preveč burno, ampak da na stvari vseeno pogledamo s pozitivne plati. Tukaj mi je v veliko pomoč naš župnik Alfons Žibert, s katerim se lahko pogovorim, kadar imam slab trenutek. Vliva mi veliko pozitivnih misli in dobroto, ki jo tudi sam živi. Mislim, da je nalezljiva in jo prenaša v širšo lokalno skupnost, za kar sem mu hvaležen.

Pozitivne vrednote pa krasijo tudi posameznike in društva, ki se jim boste za njihov trud in prizadevnost vnovič zahvalili ob občinskem prazniku. Kaj je skupno vsem njim?

Predvsem sem hvaležen, da so pripravljeni namenjati svoj prosti čas za bogatitev življenja lokalne skupnosti in svojega življenja. Dejaven pristop življenju na različnih področjih daje številne pozitivne učinke. Če pogledamo lanske nagrajence, častno občanko Ireno Yebuah Tiran, cvičkovo princeso Blažko Ilovar ter športnika Vanjo Drkušića in Petra Hribarja, vidimo, da se je njihova zgodba po osvojenih priznanjih še toliko bolj intenzivno odvila. Morda je bil to, da jih je lokalna skupnost prepoznala, izpostavila njihove talente in predano delo, dodaten vzgib, ki jim je dal nov zagon in energijo. Če to drži, sem kot župan zelo srečen.

OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE

OPIS

Občina Šmarješke Toplice je začela poslovati kot samostojna lokalna skupnost s 1. januarjem 2007 z odcepitvijo od Mestne občine Novo mesto. Na referendumu 29. januarja 2006 so občani dveh krajevnih skupnosti, KS Bela Cerkev in KS Šmarjeta, izrazili željo, da želijo nadaljevati skupno in neodvisno pot v novi lokalni skupnosti. Zato je državni zbor 1. marca 2006 dal potrditev k javno izraženi želji občank in občanov 24 vasi na ozemlju novonastale občine Šmarješke Toplice.

Občinski praznik je 15. junija. Na ta dan sta leta 1074 oglejski patriarh in freisinški škof podpisala pogodbo o ureditvi pravnih razmerij glede zemljišč na tem območju. Takrat je bil svet pod Vinjim vrhom (apud Uuinperch) prvič uradno omenjen.

OBČINA V ŠTEVILKAH

- Število prebivalcev: 3.400
- Površina občine: 34,2 km2
- Število krajev v občini: 24

NAGRADA IN PRIZNANJA OBČINE

NAGRADA OBČINE: Janez Turk iz Radovlje.

Kratka obrazložitev:
Janez Turk je dolgoletni predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta, od letošnjega leta pa tudi predsednik Društva upokojencev Šmarjeta. Med drugim je bil tudi predsednik Kulturnega društva Mešani pevski zbor Šmarješke Toplice, katerega član je še vedno. Kot sodnik sodeluje na različnih državnih in občinskih ocenjevanjih in razstavah kruha, potic, pit in pletenic v občini in v regiji. Je aktiven član lokalne skupnosti, požrtvovalno skrbi za starejše in socialno ogrožene. 

PRIZNANJE OBČINE: Alenka Jeglič iz Gorenje vas pri Šmarjeti.

Kratka obrazložitev:
Alenka Jeglič je že 20 let aktivna članica Društva podeželskih žensk Šmarjeta, je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora. Sodeluje pri organizaciji dogodkov društva, skrbi za pripravo člankov v mediji, dvakrat letno organizira izmenjavo oblačil. Redno se udeležuje različnih tekmovanj v peki kruha in pit, kjer dosega vidne rezultate. Je vodja ekipe prve pomoči Občine Šmarješke Toplice ter sodeluje pri organizaciji izobraževanja za občane o uporabi AED-ja. Prav tako je članica Pevske skupine mamic Župnije Šmarjeta ter aktivno sodeluje pri raznih delih v župnišču.

PRIZNANJE OBČINE: Klemen Hribar iz Bele Cerkve.

Kratka obrazložitev:
Klemen Hribar je harmonikar, pevec član skupine Novi spomini. V občini je dejaven že vrsto let, dobršen del svojega življenja namenja našim najmlajšim občanom, saj jih že petnajst let poučuje igranja harmonike. Njegov hobi je tako postal poklic, ker želi svoje znanje in dobro voljo širiti med svoje učence.
Z veseljem se odzove povabilu občine k sodelovanju, saj njegovi učenci z glasbenimi vložki obogatijo večino prireditev v občini. Prav tako pomaga pri ozvočenju naših prireditev in prireditev občinskih društev.

PRIZNANJE OBČINE: Jožica Perme iz Orešja.

Kratka obrazložitev:
Jožica Perme je s svojo predanostjo, vztrajnostjo in srčnostjo pustila neizbrisen pečat v Društvu upokojencev Šmarjeta in širši skupnosti. V času Krajevne skupnosti Šmarjeta je štiri leta je opravljala delo tajnice, po upokojitvi pa je to funkcijo sedemnajst let opravljala v Društvu upokojencev Šmarjeta. Brez njenega dela ni minil noben športni, družabni ali izobraževalni dogodek društva. Poleg opravljanja organizacijskih nalog se aktivno vključuje tudi v športne dejavnosti društva ter k športnemu udejstvovanju spodbuja ostale člane društva. Njeno delo je dokaz, da so prostovoljstvo, skrb za sočloveka, in dejavna prisotnost v skupnosti temelji na katerih gradimo boljšo prihodnost za vse generacije.

Naročnik oglasa je Občina ŠT.

O avtorju

Oglasno sporočilo