M. L./arhiv DL

Potem ko so v parku pri gradiču v Dobravi pri Kostanjevici sredi marca trije domačini požagali velika drevesa, si podjetni ljudje ta drevesa še naprej ogledujejo skozi zareze verige in lista motorne žage.

V parku se lomijo kopja dveh različnih skupin bojevnikov. Na eni strani se slišijo glasovi osamljenih častilcev mogočnih dreves, ki jim je v imenu zdrave Zemlje žal vsakega takega padlega velikana, drugi pa v deblih in krošnjah že vnaprej vidijo predvsem kubike lesa in nadležno senco nad njivo.

Marca, ob prvem obisku ljudi, ki so se bili namenili sekati, so pod žago padli po dva hrasta in gabra in catalpa – cigarar. Gozdarji za posek niso izdali dovoljenja, za katero jih tudi nihče ni prosil. Očividci vedo povedati, kdo je bil takrat v skupini, ki je podrla drevje. Po njihovih navedbah sta vsaj dva od treh člana kostanjeviške kmečke zadruge.

Še preden bi pristojne ustanove, med temi prav gotovo na prvem mestu zavod za varstvo narave, jasno povedale, ali naj taka drevesa še naprej rastejo kot izjemni primerki naravne dediščine, so se po prvem podiranju drevja ljudje z žagami pojavili na Dobravi pred dnevi še enkrat. Po poročilih s terena, so se tokrat le dali pregovoriti in žaga v Dobravi ni zarezala znova.

M. L./arhiv DL

V zvezi z omenjenim dogajanjem v parku smo poiskali informacijo med drugim pri Romanu Škrjancu, predsedniku Kmečke zadruge Kostanjevica na Krki. Kot je rekel, so drevesa lastnina zadruge in zato je po njegovem mnenju nepotrebno spraševati kogar koli, ali je dovoljeno drevesa požagati.

Mojmir Pustoslemšek, univ. dipl. inž. gozdarstva, župan kostanjeviške občine, je dogajanje pospremil za naš časopis pred časom z izjavo, da naj bi se pri takih posegih, kot je bil v Dobravi pri Kostanjevici, ljudje vendarle posvetovali, ali žagati ali ne.

“Vendar je drevje na zemljišču kmečke zadruge, ki tam tudi gospodari,” je dodal Pustoslemšek. Poudaril je, da so imeli stari ljudje spoštljiv odnos do takih, velikih, dreves, npr. tistih sredi polja; varovali so jih. Zdaj po njegovem mnenju v ljudeh ni več tega občutka. Kolikšna moč je v predpisu, ki bi drevesa v Dobravi zavaroval kot naravno dobrino, je vprašanje.

Ampak očitno bo žage dokončno ustavil le predpis, če bo zagledal luč sveta. Omenjenih dreves doslej še niso zavarovali z uradnim pečatom, vsaj ne do 26. marca, ko je Vesna Juran, vodja ljubljanske območne enote Zavod RS za varstvo narave, na vprašanje Dolenjskega lista pojasnila naslednje: “Navedena drevesa niso naravna vrednota in niso uvrščena v Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, popr. 70/06). Zavod RS za varstvo narave nima pristojnosti za navedena drevesa. Vloge o nameravanem poseku nismo dobili.”

Tistim, ki bi radi ohranili stoletna, a tudi nekoliko mlajša drevesa na Dobravi, ostaja torej upanje, da bo ta(k) pravilnik vključil omenjeni park. Ljudje z območja Kostanjevice na Krki, ki bi še žagali, verjetno upajo, da je upanje prvih prazno. Vsaj del javnosti ob teh dveh upanjih goji še svoje lastno, in sicer, da bo uradna Kostanjevica na Krki izrekla, kaj tu, sredi še nerojene kulturne prestolnice Posavja, pomenijo krošnje nad njivami in kaj njive pod krošnjami.