D.S.

Kot smo poročali, od konca oktobra po jugovzhodni Sloveniji delujejo skupne patrulje policistov in davčnih inšpektorjev. Po podatkih Furs so v zadnjem tednu avtomobile zasegli devetim davčnim dolžnikom, dvema dolžnikoma pa vozil niso zasegli, saj sta v postopku rubeža dolg poravnala.

Izredni sestanek

FOTO: Romskim dolžnikom zasegajo avte: Policija in Furs z Romi v Krškem

D. S.

Ne upajo več na cesto

Romi pa so danes v Krškem opozorili, da je odvzem avtomobila drastičen ukrep, ki vpliva na vsakdanje življenje celotne družine, ne le dolžnika.

»Ne zdi se mi prav, da nam odvzamejo avtomobile. Zakaj se ne bi dogovorili za kakšen drug način, recimo za obročno odplačevanje. Seveda morda celotno poplačilo ne bo mogoče v enem letu, kot je to po zakonodaji. Ampak zakaj nam ne bi podaljšali tega časa? Saj smo pripravljeni plačati,« razmišlja Marjan Brajdič iz Kerinovega Grma.

»Zdaj nam pa vzamejo avtomobile, zato si mnogi Romi niti ne upajo z avtom na cesto, v trgovino, otrok peljati v šolo ali k zdravniku, saj se bojijo, da jim bodo zaradi dolgov odvzeli avtomobil,« dodaja.

D.S.

Kot pravi, sam niti ne ve, koliko je dolžan, zato se boji z avtom na cesto. »Pripravljen sem poplačati svoj dolg na obroke. Je pa težko brez službe, veste. Nihče noče zaposliti Roma. Ko delodajalci vidijo, da si Brajdič, te takoj zavrnejo. Država bi morala tudi nekaj narediti pri tem,« je svojo zgodbo opisal Brajdič.

Golobič: To je akcija proti Romom

Zvonko Golobič, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja, je prepričan, da so akcije policije in Fursa v zadnjih dneh »nastrojene« zgolj proti Romom. »Avtomobile v zadnjih dneh zasegajo izključno Romom. Zato smo se danes tukaj zbrali, da predlagamo neke druge alternative še pred zasegom vozil, morda v smislu obročnega odplačevanja ali pa družbenokoristnega dela.«

Krški romski svetnik Dejan Brajdič, ki je bil eden od sklicateljev sestanka, pravi, da ima sam okoli 10.000 evrov dolga in ga je pripravljen poravnati bodisi z obročnim odplačevanjem bodisi z družbenokoristnim delom.

D.S.

»Ne ciljamo na Rome, pač pa na dolžnike,« je Romom odgovoril direktor Fursa Peter Grum.

»Delo uslužbencev Fursa v mešanih patruljah je tudi preverjanje dolga, predvsem iz naslova nedavčnih obveznosti, torej iz naslova prekrškov, glob, policijskih prekrškov, mestnih redarstev in drugih institucij. Mešane ekipe s policijo so na področju jugovzhodne Slovenije, kjer je trenutno varnostno bolj obremenjena situacija. Izhajamo pač iz podatkov, kje se nahajajo največji dolžniki iz naslova neplačanih glob. Tam so cone nadzora bolj zgoščene.«

Rekorderji z območja jugovzhodne Slovenije

Kot je povedal, ima velika večina med 50 največjimi dolžniki, katerih globe znašajo od 22.000 evrov navzgor, bivališče na območju jugovzhodne Slovenije. »Najvišji znesek dolga je nekaj čez 70.000 evrov. Vse te globe so iz naslova nedavčnih terjatev. Furs vedno izbira najmilejše ukrepe izvršbe. Torej je najprej na vrsti izvršba na osebni dohodek, potem na transakcijski račun, in če so vsi te postopki neuspešni, se poseže na premično premoženje.

Če so tudi ti postopki neuspešni, predlagamo nadomestni zapor, o katerem potem odloči sodišče. Posameznik ima seveda tudi možnost zahtevati opravljanje družbeno koristnega dela.«

D. S.

Kot je pojasnil Grum, se dolžniku zarubljeni avtomobil vrne takoj, ko je vloga za obročno odplačevanje dolga uspešno rešena. V primeru nadomestnega zapora je najdaljša doba 90 dni. »Vsak dan se odsluži 100 evrov, to pomeni največ 9000 evrov. Letos smo imeli 540 predlogov za nadomestni zapor. O teh predlogih odločajo sodišča, ne Furs.«

Kot dodaja, v zadnjih dneh na Furs opažajo vedno več prošenj posameznikov za vpogled v svoje dolgove in kako jih lahko poravnajo.

Zakaj niso ukrepali prej?

Skupni dolgovi dolžnikov, ki so jim v zadnjih dneh zarubili avtomobile, po Grumovih podatkih znašajo več deset tisoč evrov. V postopku izvršbe se vozilo slej ko prej proda na dražbi in izkupiček se potem porabi za poplačilo dolga.

Po mnenju Zvonka Golobiča pa je nedopustno, da so uslužbenci Furs sploh dopustili, da je prišlo do tako visokih dolgov. »Kje ste bili doslej? Kako bo nekdo, ki je dolžan 70.000 evrov, ta dolg sploh odplačal od socialne pomoči ali odslužil? To je nemogoče. Zakaj niste ukrepali prej? Poleg tega z odvzemom avtomobila vplivate na življenje njegove celotne družine. Mi smo predlagali našo rešitev, vi pa pravite, da ta zakonsko ni mogoča. Kaj naj torej naredimo?« se je spraševal Golobič.

Peter Grum pravi, da odgovora na to, kako naj kazen odplačajo ali odslužijo največji dolžniki, nima. »Dejstvo je, da smo vsi državljani dolžni izpolnjevati svoje obveznosti do države. V osnovi bi rekel: ne delati toliko prekrškov. Mislim pa, da tako visokih zneskov ni mogoče odplačati, pa tudi najbrž ni interesa po njihovem odplačilu niti v dveh, treh ali več letih.«

D. S.

Svoje predloge bodo poslali vladi

Kot je po sestanku dejal Dejan Brajdič, s tem, kar je slišal, Romi niso zadovoljni. »Podali smo konkretne predloge, kako smo pripravljeni odplačati naše dolgove. Toda zakonodaja omejuje poplačilo dolga največ na 12 mesecev, česar pa mnogi niso zmožni.«

Zato predlagajo čim prejšnjo spremembo zakonodaje. »Zdaj bomo sedli skupaj v okviru romske zveze Umbrella – Dežnik in na vlado poslali naše predloge, ki smo jih tudi danes povedali. Potem pa bomo videli, kaj se bo dalo narediti,« je še dejal Dejan Brajdič.