Ponosni na slovensko gensko banko pasme kokoši šentjernejski petelin
Pri Resslovem kozolcu na šentjernejskem polju so danes dopoldne slovesno odprli gensko banko pasme kokoši Šentjernejski petelin (Gallus Bartholomaeues).
Gre za dvajsetletno delo, ki ga je podrobneje opisal predsednik Kulturnega in etnološkega društva Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja Stane Bregar, ki je najbolj zaslužen za uspeh projekta. Društvo je sodelovalo s kmetijskim ministrstvom, oddelkom za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani.
»Oblikovanje nove pasme šentjernejskega petelina se je začelo v letu 1999. Dobrih 20 let je bilo potrebnih, da smo uspeli vzpostaviti slovensko gensko banko za šentjernejskega petelina, česar smo izredno veseli,« je dejal Bregar.
Gre za selekcionirano matično jato, pri kateri nadzorujejo biotske značilnosti pasme oz. fenotipski videz, nesnost in prirast. Iz jate, ki se stalno obnavlja, pa zajemajo živali za osveževanje pasme pri rejcih.
400 rejcev po Sloveniji, a tudi v tujini
Kot pove Bregar, je pasma sicer najbolj razširjena v občini Šentjernej, kjer jo goji približno 150 rejcev. V vsej državi jo goji nekaj več kot 400 rejcev, vse skupaj pa gre za približno 6000 živali. Pasmo odlikujejo jajca, ki so zelo pomembna za zdravje - imajo visoko vsebnost organske spojine holin, ki po Bregarjevih besedah preprečuje demenco in Alzheimerjevo bolezen. Iz starejših kokoši pa je mogoče skuhati zdravilno juhico.
»Namen genske banke je zelo preprost: skrbimo za genski material, piščančki, ki se vsako leto valijo – na leto dobrih 1000 – grejo po Sloveniji, širom po svetu. Čez tri leta je potrebno osveževanje te jate, tako pridejo rejci nazaj na izvornost šentjernejskega petelina, torej v Šentjernej, po petelina iz druge linije za osveževanje matične jate,« je pojasnil Bregar.
Ministrstvo: gre za nov mejnik
Z gensko banko so postavili tudi nov mejnik v luči družbene odgovornosti oz. skrbi za biotsko pestrost in v prizadevanju za nadaljnje možnosti samooskrbe v Sloveniji. To je poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleš Irgolič: »Največja vloga ministrstva je bila od 2006 do 2010, ko je ministrstvo finančno podprlo razvoj nove slovenske pasme, ki bo našla dom na marsikateri slovenski kmetiji in bo pripomogla k promociji.«
V projekt so do leta 2010 letno vložili po približno 20 tisoč evrov. Ministrstvo za kmetijstvo je prek ljubljanske biotehniške fakultete med letoma 2000 in 2010 pokrilo stroške strokovnega dela projekta, preostale stroške so pokrili rejci. Pri nadaljevanju projekta računajo tudi na lokalno skupnost, njeno podporo so do sedaj bolj pogrešali, pove Bregar.
Petelin v ponos Šentjernejčanom
V imenu občine Šentjernej je spregovoril podžupan Janez Selak in čestital Kulturnemu in etnološkemu društvu Gallus Bartholomaeus, ki veliko naredilo za promocijo šentjernejske občine, zlasti s projektom o šentjernejskem petelinu. Tudi maskota Petelin Jernej, ki na dogodku seveda ni manjkal, je njihov produkt.
»Šentjernejčani se radi postavljamo s petelinom, kamorkoli gremo. Prav po maskoti nas okolica zelo prepozna,« je dejal Selak.
Zbrane je pozdravila tudi dr. Vido Čadonič Špelič, dolgoletna zunanja strokovna sodelavka pri projektu oblikovanje pasme šentjernejski petelin.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Predsednik šentjernejskega kulturno-etnološkega društva Gallus Bartholomaeus Stane Bregar o pasmi šentjernejski petelin in genski banki
