Kako smo ujeti v občine preživeli prve mesece epidemije
Nasprotujoči si ukrepi, politična kriza in splošno nezaupanje v oblast, so zaznamovali začetek in celoten potek epidemije Covid-19.
Prve dni razglašene pandemije novega koronavirusa je zaznamovala tesnoba in politična kriza, ko je vlada Marjana Šarca razglasila epidemijo in odstopila, vajeti pa je 13. marca 2020 prevzela koalicija pod vodstvom Janeza Janše.
Nova vlada je že na svoji prvi seji z uporabo zaščitnih mask želela podati jasno sporočilo, da Slovenija in svet vstopata v novo realnost, hkrati pa začela z menjavami ključnih strokovnjakov, ki so bili pristojni za uvajanje koronskih ukrepov.
Razglašeno epidemijo so nato zaznamovala nasprotujoča si navodila, kot na primer to, da zaščitne maske koristijo le okuženim, zdravim pa ne. Kasneje je bila uporaba mask zapovedana vsem, navodilo za uporabo zaščitnih rokavic pa je bilo spremenjeno v razkuževanje rok, saj je stroka ugotovila, da ljudje večkrat uporabljajo isto rokavico, ne da bi jo razkužili.
19. marca so državljani na svojo mobilno številko prejeli tekstovno sporočilo, da bo naslednji dan začela veljati začasna prepoved javnega zbiranja. Še dan kasneje pa je javnost začel vznemirjati krizni govorec vlade Jelko Kacin, ki je državljanom zaželel miren vikend. "Naredili bomo vse, da vas ne bi vznemirjali. Uživajte, dokler lahko," je bil dramatičen.
NIJZ politika ni pustila komunicirati
Po besedah tedanjega v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena je vlada inštitutu prepovedala komunikacijo z javnostjo. "Za vsak nastop smo morali dobiti dovoljenje. Če tema ni bila všečna tistim, ki so takrat vodili vse te aktivnosti, dovoljenja nismo dobili," je v torek dejal za Val 202.
Meni, da je zaradi tega NIJZ izgubil zaupanje javnosti, kar je vodilo do tega, da ljudje ukrepom niso več sledili.
A tudi Eržen in predvsem njegova predhodnica Nina Pirnat sta bila tarči strokovnih kritik kolektiva infektologov UKC Ljubljana, ki so opozarjali, da je virus zelo nalezljiv, in že 12. marca pozivali k 14-dnevni ustavitvi javnega življenja ter zaprtju vseh izobraževalnih ustanov, diskotek, gledališč in drugih prizorišč javnega življenja.
Najodmevnejše kritike na račun navodil NIJZ so konec marca prišle iz domov za starejše v občini Šmarje pri Jelšah, kjer so upoštevali navodila, da človek brez bolezenskih znakov ni kužen – ta trditev pa se je izkazala za napačno.
Eržena je vlada na čelu NIJZ zamenjala z Milanom Krekom, ki v javnosti zaradi svojih preteklih neznanstvenih stališč ni vzbujal zaupanja. V prvo vrsto spopada z virusom pa je Janševa vlada kot vodjo svetovalne skupine za covid-19 postavila infektologinjo Bojano Beović. V njeno strokovnost se je dvomilo, ker je nekoč nosila člansko izkaznico SDS, to stranko pa je kot svetnica v preteklosti tudi zastopala v ljubljanskem mestnem svetu.
Prepovedano je bilo gibanje izven občine
Največ negodovanja državljanov je nato konec marca sprožila prepoved gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Tako strogega ukrepa namreč ni uvedla skoraj nobena druga država. Ukrep je vlada delno omilila šele 18. aprila, ko je ljudem dovolila prehod za dostop do njihovih sekundarnih nepremičnin za sezonska opravila.
Ukrepi so se začeli sproščati šele v maju, ko je vlada znova dovolila obratovanje frizerskim in kozmetičnim salonom, odpravila je ukrep zapiranja meja občin, znova je stekel potniški promet, vsi pa so si očitno oddahnili 14. maja, ko je bila epidemija preklicana.
Bizaren prelet letal ob koncu epidemije je naznanil njeno najhujše obdobje
Konec epidemije pa je vlada zaznamovala z bizarnim preletom ameriških in slovenskih vojaških letal nad državo ter s slovesnostjo na kliniki za pljučne bolezni Golnik, ki je med epidemijo sprejela najhuje obolele.
Takrat še ni bilo povsem jasno, da Slovenijo najhuje šele čaka – jesenski val koronavirusne bolezni je namreč državljane znova zaprl na občine, a ukrep zaradi nezaupanja javnosti ni bil več tako učinkovit kot spomladi. Javnost pa je z nezaupanjem pričakala tudi nova cepiva, na katera je vlada stavila, da bodo državo popeljala iz krize.
Sledile so dolge zimske noči, ko sta veljala policijska ura in šolanje na daljavo, virus pa je najhuje prizadel starostnike v domovih za ostarele, saj so bolnišnice imele premalo postelj, da bi jih razbremenile obolelih.
