Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Včeraj zvečer so v Zavodu Friderika I. Barage odprli odmevno razstavo z naslovom Boj proti cerkvi in veri(1945-1961) avtorice dr. Tamare Griesser-Pečar, pri kateri so sodelovali še Arhiv RS, Nadškofijski arhiv Ljubljana in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Razstava je postavljena šestič, do zdaj si jo je v petih krajih po Sloveniji ogledalo več kot devet tisoč ljudi.

Pripoveduje o zelo težkih in hudih časih za katoliško cerkev, druge verske skupnosti in različne druge demokratične in kulturne ustanove na Slovenskem. Kot je na otvoritvi povedala dr. Griesser-Pečarjeva, gre za poglobljen prikaz nasilja nad cerkvijo od leta 1954 do 1961. Omejila se je na obdobje popolne brezpravnosti cerkve in največjega fizičnega in psihičnega obračunavanja z njenimi predstavniki v Sloveniji.

»Pritisk komunistične partije na katoliško Cerkev je bil izredno močan, tako proti instituciji kot duhovnikom in redovnicam. Večina jih je imela težave z oblastjo. V tem času se je kar 429 duhovnikov znašlo na zatožni klopi, še več je bilo aretiranih, kazni so bile nerazumno visoke. Slovenija je posejana z morišči, nekaj manj kot 600 je evidentiranih do zdaj in v njih so končali mnogi duhovniki,« je dejala avtorica in poudarila, da ni veljala nikakršna verska svoboda, kjub temu, da je bila zapisana v ustavi. Prihajalo je celo do fizičnih obračunavanj - najbolj odmeven je bil požig ljubljanskega pomožnega škofa Antona Vovka leta 1952 na novomeški železniški postaji.

Razstava kaže, da je komunistična oblast skušala Cerkev tudi ekonomsko uničiti. Koliko sakralnih objektov je bilo onečaščenih ali uničenih. Na Kočevskem je izginilo vseh 26 cerkva! Premoženje številnih redov je pripadlo državi in zanimivo - novomeška razstava je postavljena prav v Zavodu Friderika I. Barage, nekdanjem samostanu Sester de Notre Dame, ki jih je oblast izgnala v napol porušen grad Struga, samostan pa nacionalizirala.

A po dolgih desetletjih je država samostan v zelo slabem stanju sestram vrnila, te pa so ga podarile novoustanovljeni novomeški škofiji. Ta ga sedaj obnavlja, v njem deluje Friderikov zavod, glasbeni konservatorij itd., v prihodnje pa morda tudi škofijska gimnazija.

»Namen razstave je, da bi kdo vendarle spregledal, ne pa, da bi v kom rastla druga slepota, na primer sovraštvo. Le resnica nas bo osvobodila in tudi ta razstava naj osvobaja,« je poudaril novomeški škof msgr. Andrej Glavan in se strinjal s Grieser-Pečarjevo, da družbe, ki zanemarjajo preteklost nimajo prihodnosti.

Direktor Baragovega zavoda dr. Janez Gril pa je dodal, naj nas razstava spomni, kakšne čase smo preživeli, »hkrati pa tudi opomni, da bomo naredili vse, da se nikoli več in nikjer ne bodo ponovili.«

Otvoritev razstave, ki bo v Novem mestu na ogled do 30. maja, so popestrili gojenci Konservatorija za glasbo Jurija Slatkonje.