Splet

Hči obrtnika Franca Kovača in matere Marije (roj. Holzmann) je obiskovala osnovno šolo pri uršulinkah, zadnji razred pa v slovenski dekliški mestni šoli v Ljubljani. Tudi žensko učiteljišče je obiskovala v letih 1897-1901 Ljubljani, kjer je maturirala leta 1901. Pred tem sta učiteljišče končala tudi brat Ivan in sestra Albina. Prvo službo je dobila na deški šoli Ciril-Metodove družbe v Sv. Jakobu pri Trstu. Po dveh letih poučevanja je opravila učiteljski izpit za poučevanje v šolah s slovenskim in nemškim jezikom, s tem pa dobila tudi redno zaposlitev.

Na šoli je poučeval tudi v Starem trgu ob Kolpi rojeni Vinko Engelman, s katerim se poročita leta 1906. V zakonu so se jima rodili štirje otroci (tri deklice in deček). Leta 1909 dobila službo na trirazredni dekliški šoli v Acqedotto, 1913 pa je postala voditeljica šestrazredne dekliške šole in ta se je leta 1915 spremenila v osemrazrednico.

Splet

Oba z možem se predajata ne le učiteljevanju, pač pa tudi udejstvovanju v različnih slovenskih društvih – družbeno, narodno prosvetno, gospodarsko in politično. Vinko je bil vodja Čitalnice pri Sv. Jakobu, starosta tržaškega Sokola, aktiven v Trgovski zbornici, deloval je v društvu Edinost in tudi pisal za istoimenski list. Zaradi vse te hiperaktivnosti je fizično oslabel in zbolel ter po kratki bolezni februarja 1918 umrl.

Mira je delovala v ženski sekciji Ciril-Metodovega društva in organizirala obdaritve revnih slovenskih otrok in sodelovala v kulturnem delu. Bila je članica tržaškega Sokola, Dramskega in učiteljskega društva.

S štirimi otroki se je v Trstu sama težko prebijala, tudi razmere za slovenske učitelje so se pod italijansko oblastjo pričele spreminjati in leta 1920 se je odločila za vrnitev v Ljubljano. Začasno službo je dobila na Meščanski šoli v Šiški. Leta 1922 pa je bila imenovana za ravnateljico osnovne šole na Mladiki in to delo je opravlja do upokojitve avgusta 1937.

Čeprav je morala za preživljanje družine opravljati tudi priložnostna dela, je vseeno našla čas za dodatno izobraževanje pri Društvu slovenskih učiteljic ter za delo v različnih strokovnih in dobrodelnih društvih. Bila je tudi tajnica društva Kolo jugoslovanskih sester, prek katerega so organizirale počitnice za otroke v Ribčah (na Savi) in v Omišlju (na otoku Krku) in Kraljevici.

Splet

Bila je predsednica prosvetnega odseka Sokolov v Šiški, odbornica Narodnega ženskega saveza kraljevine Jugoslavije, predsednica Ženske zveze, sodelovala je v Splošnem ženskem društvu ... Veliko je pomagala slovenskim migrantom iz Primorske, se zavzemala za slovenske internirance v Bileći in aktivno sodelovala v propagandi za boj proti fašizmu in nacizmu.

Maja 1926 je organizirala prvi Materinski dan v Dravski banovini. Aktivna je bila v Srezkem učiteljskem društvu za Ljubljano, bila podpredsednica Jugoslavenskog učiteljskog udruženja, članica Banovinskega šolskega odbora, bila pa je tudi voditeljica šolskega programa na Radiu Ljubljana.

Za svoje prizadevno delo je bila odlikovana z Redom sv. Save. 

Po drugi svetovni vojni je bila bistveno manj aktivna, saj so bila vsa društva, v katerih se je tako prizadevno udejstvovala - ukinjena.