Arhiv Dolenjskega lista

M. L.

M. L.

Brežiški občinski svet je včeraj popoldne na izredni seji, ki je potekala v Dobovi, razpravljal o množični prisotnosti beguncev na tem območju, ki je močno spremenila običajno življenje domačinov. Soglasno je sprejel tudi več sklepov za ublažitev nastalih razmer.

M. L.

Sklepom, ki jih je za sprejem predlagal župan Ivan Molan, so na koncu dodali še nekaj tistih, ki so jih predlagali svetniki.

Župan je poudaril, da v občini pristajajo na največ dve vstopni točki za prehod migrantov na državni meji. Pristojne oblasti morajo preprečiti prihod migrantov čez zeleno mejo.

Občina Brežice podpira sklepe, ki jih je na svoji nedavni izredni seji sprejela krajevna skupnost Dobova, in tako nasprotuje širitvi zbirnega centra v Dobovi.

Občina tudi zahteva povračilo stroškov nevladnim organizacijam, podjetjem, skratka vsem upravičencem, ki jih zadeva begunska kriza.

Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova Mihael Boranič je povedal, da je za tako majhno območje, kot je dobovska krajevna skupnost ob državni meji, daleč premajhno za 100.000 in več ljudi, kolikor jih je tukaj potovalo v zadnjem obdobju. Zato domačini zelo boleče občutijo begunsko krizo. Množica tujcev, slovenski ukrepi za urejanje razmer, zaprt mejni prehod ipd. so škodovali turizmu in povzročili veliko škode vsemu tukajšnjemu gospodarstvu. »Krajani smo potrpežljivi. Opravili smo tista dela, za katera so zadolžene posebne službe,« je rekel Boranič. Kot je poudaril, se neuradno govori, da naj bi Slovenija povečala zbirni center v Dobovi. Krajevna skupnost nikakor ne bo dovolila take širitve.

Direktor direktorata za policijo Lado Bradač je pojasnil, da so razmere v zvezi z begunci dobile tako razsežnost zaradi nesodelovanja Hrvaške. S Hrvaško se je Slovenija potem dogovorila. Zdaj naša država prihajanje tujcev nadzoruje. Ministrstvo za notranje zadeve je večino lokalnih zahtev že uresničilo. Trudi se zagotoviti domačinom čim bolj nemoteno življenje. Begunski val so prepolovili. Za morebitni nov val pa je vlada že pripravila ukrepe.

Generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Darko Buta je dejal, da bi radi v sprejemnem centru v Dobovi uredili primerne bivalne možnosti v zbirnem centru v Dobovi oz. v t. i. Livarni. Tam bodo po njegovih napovedih podaljšali enega izmed šotorov.

Na seji so svoje delo predstavili predstavniki podjetij, ustanov in prostovoljskih organizacij, najširše vključenih v delo, povezano z navzočnostjo migrantov v občini Brežice.

Tako je med drugim Darko Ferlan, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite in predstavnik javnega podjetja Komunala Brežice povedal, da se je zaradi prehajanja beguncev izjemno povečala količina odpadkov, ki jih zbere in odpelje Komunala. Problem je tudi ta, da odpadkov, ki jih puščajo begunci, ni mogoče zbirati ločeno.

V zvezi z odpadki je svetnik Peter Dirnbek dejal, da so v zbirnem centru Beti v Dobovi begunci tudi samoiniciativno pobirali smeti.

V razpravi je Andrej Vizjak v imenu svetniške skupine SDS povedal, da je vlada pripravila slab načrt za obvladovanje begunske krize. Kot je rekel, je bila vladna akcija improvizacija. Če Hrvaška zdaj sodeluje s Slovenijo, bi lahko naša država kooperativnost dosegla tudi že prej, če bi se stvari lotila na pravi način.

Vizjak je zahteval jasno informacijo o tem, kako je Slovenija pripravljena na morebitne nove množične prihode migrantov.

Kot svetnik je Vizjak predlagal še dva sklepa. Da v občini na popis in prevoz sočasno ne sme čakati več kot 3.000 migrantov. Da se za njihov prevoz v notranjost države uporabi večje vlake in da Slovenija migrante po Dobovi preneha prevažati z avtobusi.

Aljoša Rovan je kot svetnik predlagal sklep, da Slovenija zagotovi migrantom v zbirnih centrih boljše bivalne razmere, kar pomeni med drugim tuše s toplo vodo in toplo hrano.

Svetnik Marijan Žibert je predlagal sklep, s katerim bi brežiški občinski svet zahteval odpravo vzrokov za sedanjo begunsko krizo. In ti vzroki niso v brežiški občini, ne v Sloveniji in ne na Balkanu. »Gasilci vedo, da se ogenj gasi na izvoru,« je rekel Žibert in se vprašal: »Ali bomo mi svoje vojake poslali v Sirijo, da branijo Sirijo?«

Tatjana Močan pa je predlagala, naj Slovenija predlaga Nemčiji, da ta država migrantom, ki bi še želeli priti, pove, da jih Nemčija več ne potrebuje. Močanova je predlagala zaščitne ukrepe vsaj na najbolj izpostavljenih točkah na slovensko-hrvaški meji.

Vsi omenjeni in drugi razpravljalci so pohvalili policijo, brežiškega župana in občinske službe, prostovoljske organizacije, prebivalce, zlasti Rigonc in Dobove, vojake, zdravstvene ekipe, skratka vse sodelujoče v reševanju begunske krize.

Vež razpravljalcev se je včeraj zavzelo za to, da je potrebno množično prihajanje beguncev zaustaviti drugje, ne v Sloveniji. »Slovenija lahko zdaj predlaga Evropski uniji, da se začne begunska problematika reševati »dosti bolj južno od nas«,« je poudaril svetnik in podžupan Jure Pezdirc. Podrobno je predstavil podatke o gospodarski škodi, ki je nastala zaradi sedanjih razmer na območju Dobove in v Brežicah. Med drugimi je izpostavil Terme Paradiso v Dobovi in Terme Čatež na Čatežu ob Savi. Obema se je po njegovih besedah močno zmanjšalo število gostov. Domala brez dela je v dneh najbolj zaostrenih razmer ostalo vulkanizerstvo Furlan v Dobovi. Razmere se poznajo po Pezdirčevem mnenju tudi gospodarstvu v notranjosti brežiške občine.

Kot so poudarili nekateri v razpravi, se je v zadnjih dneh že zgodilo precej tistega, kar občina zahteva v sklepih, sprejetih na včerajšnji seji. A ker so v razpravah menili, da begunska kriza še traja in da lahko dosedanjima begunskima valoma sledijo še novi, so v sklepih ohranili vse zahteve.

Svetnik Igor Zorčič je v zvezi s sprejetimi sklepi dejal, da niso zavezujoči, ker jih glede na veljavni sistem od vlade ni mogoče zahtevati. Zato so sklepi po njegovem bolj politična deklaracija.

Na seji so govorili tudi o tem, ali lahko označijo sedanje razmere v Dobovi za varne. Tomislav Jurman je menil, da bi morala občina Brežice sporočiti najširši javnosti, da so razmere varne. Kot je dejal, je župan Ivan Molan v zadnjem času vse prevečkrat poudarjal, da je tukaj ogrožena varnost in da so razmere na robu izrednega stanja. Take izjave po Jurmanovem niso koristile občini Brežice.

Župan je na to odgovoril, da je pač moral stalno opozarjati na težo razmer ob prihodih množice beguncev. »Moj namen je bil, da Sloveniji povemo, kaj se tu dogaja,« je rekel in dodal, da se je vlada v začetku medlo odzvala na njegova opozorila oziroma na dejansko krizo ob meji v brežiški občini.