Kardinal Rode: Ti sestri sta kot dva slovenska bisera
Večtisočglava možica se je danes dopoldne zbrala pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku, kjer je potekala zahvalna slovesnost za mučenki, blaženi sestri Krizino Bojanc in Antonijo Fabjan, ki sta skupaj s še tremi redovnicami reda hčere Božje ljubezni umrle ob reki Drini pri Goraždu 15. decembra 1941. Ker sestre niso hotele prelomiti redovnih zaobljub, ko so jih četniki iz samostana na Palah odpeljali v 80 kilometrov oddaljeno vojašnico v Goraždu, so poskakale iz sobe v drugem nadstropju, kasneje pa so jih četniki ubili in njihova trupla vrgli v reko Drino, od tod tudi ime drinske mučenke.
Leta 1999 se je v Sarajevu začel proces za njihovo beatifikacijo, ki se je končal pred slabim mesecem, 24. septembra jih je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato v imenu papeža Benedikta XVI. razglasil za blažene.
Današnje somaševanje je vodil kardinal Franc Rode, pri maši pa je sodelovalo okoli 100 duhovnikov. V Žužemberku, kjer so zapeli združeni zbori žužemberške dekanije, so bili tudi novomeški škof Andrej Glavan, ljubljanski nadškof Anton Stres, mariborski nadškof Marjan Turnšek, upokojena nadškofa Alojz Uran in Franc Kramberger, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Metod Pirih, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik ter približno 90 duhovnikov. Na slovesnost so prišle tudi predstavnice redovne družbe hčera Božje ljubezni iz Zagreba in Sarajeva.
Rode je v pridigi spomnil na življenje, delo in trpljenje redovnic, ki so konec leta 1941 umrle mučeniške smrti. Sestre hčere Božje ljubezni so na Palah (blizu Sarajeva) leta 1911 odprle samostan z imenom Marijin dom. Najprej je bil namenjen zdravljenju bolnih sester, kmalu pa so na njihova vrtata začeli trkati ubogi. Sestre so se posvečale tudi osnovnošolskemu poučevanju, negovale so bolnike, pekle kruh za otroke državnega Otroškega doma ter pomagale siromakom in beračem iz okolice. Med ljudmi niso delale razlik ne po veri ne po narodnosti.
Drinske mučenke so bile: Berchmana Leidenix iz Avstrije, Jula Ivanišević iz Hrvaške, Bernadeta Banja iz Madžarske ter Krizina Bojanc in Antonija Fabjan iz Slovenije. Obe Slovenki sta Dolenjki, Bojančeva se je rodila v Zburah pri Šmarjeških Toplicah, do posvetitve ji je bilo ime Jožefa, enako ime sta starša dala tudi Fabjanovi, ki se je rodila v Malem Lipju, v župniji Hinje.
"Ti sestri sta kot dva slovenska bisera, dolgo skrita in nepoznana, skromna, tiha, delavna, kot da so se najlepše narodne lastnosti utelesile v teh dveh dolenjskih dekletih," je med drugim dejal Rode.
V pridigi se je vprašal, kaj nam danes govorijo drinske mučenke. "V tem času verske brezbrižnosti in duhovne plitvine, v času, ko mnogi pozabljajo na božje zapovedi, moramo ponovno odkriti vrednost in lepoto zvestobe, popolne zvestobe Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju. Ne pustiti, da nas zmedejo glasovi, ki nam ponujajo ideale potrošniške sekularizirane družbe."
Omenil je, da naša šola na področju verske in moralne vzgoje daje malo ali nič, ob tem pa povedal, da je pred leti v Vatikanu francoski predsednik Sarkozy dejal, da vsaka vlada, ki ignorira, omalovažuje ali zavrača etično, duhovno in religiozno dediščino svoje zgodovine, se do svoje lastne kulture obnaša zločinsko, misel je sklenil z besedami: "Dobro bi bilo, ko bi tudi naši voditelji razmišljali o tem."
Žužemberška cerkev je bila danes premajhna za vse, ki so se prišli poklonit našim mučenkam, zato so mnogi mašo spremljali kar preko velikega platna pred cerkvijo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
