Soteški grad ni več samo še ruševina
Ostanki med drugo svetovno vojno požganega in zapuščenega dvorca Soteska, domačini mu pravijo grad, je letos zasijal v Novi podobi.
Z ohranjenih zidov so odstranili bršljan in jih očistili, v notranjosti obzidja je urejen prireditveni prostor v obliki polkrožnega rimskega gledališča, pred dvorcem pa je urejen park oziroma cvetlični vrt z vodnjakom. Zaključek obnovitvenih del so včeraj obeležili s krajšo slovesnostjo.
Dvorec Soteska je med leti 1664-1689 zgradil grof Jurij Žiga Gallenberg in je bil po mnenju polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja eden najlepših v deželi Kranjski. Tako je vse od druge svetovne vojne, med katero so ga požgali partizani, soteški dvorec propadal. Neposredno po vojni je grad sicer še stal, le brez strehe in lesenih stropov, ki so zgoreli, je bil. Vendar ga je v šestdesetih in sedemdesetih letih Cestno podjetje po ukazu ljubljanskih političnih oblasti postopoma rušilo in kamen uporabljalo pri gradnji cest.
»Spomeniška služba si je sicer že kmalu po vojni prizadevala grad vsaj malo zaščititi in ohraniti, kar je od njega ostalo, postavljali so strehe, a so jim to kmalu prepovedali,« je o usodi gradu na slovesnosti ob koncu obnovitvenih del povedal dr. Tomaž Golob iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine pod nadzorstvom katerega so potekala dela, za katere sta projekte pripravila projektivna biroja Acer in Spina, dela pa je izpeljalo podjetje GPI.
Kot posebno vrednost je Golob izpostavil ureditev cvetličnega vrta pred gradom, ki je eden redkih še ohranjenih cvetličnih vrtov na tem koncu. Vse ostale tovrstne vrtove so že Auerspergi v začetku prejšnjega stoletja večinoma spremenili v sadovnjake.
Pogodbena vrednost obnovitvenih del bila je 350.000 evrov. Od ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je topliška občina dobila 270.000 evrov.
V nadaljevanju obnove bodo, ko se bo za to našel denar, statično utrdili obzidje, ki je zdaj zaradi možnosti padanja kamenja nevarno in je dostop do njega onemogočen, ter obnovili še ohranjeno zgradbo v severnozahodnem delu gradu, v kateri so še pred tremi desetletji stanovali gozdni delavci, od takrat pa je tudi propadala. Urediti želijo tudi informacijsko točko.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
