arhiv Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Kot je povedal Andrej Kastelic, vodja oddelka za živinorejo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Novo mesto, so ravno včeraj preverili podatke na kmetijah v kontroli prireje na našem območju in ugotovili kar nekaj novih primerov okuženih kmetij, ki redijo drobnico, zlasti ovce.

Belokranjska pramenka odporna na okužbo

Ob tem je zanimivo, da med ovcami pasme belokranjska pramenka praktično ni poginov, medtem ko je pri jezersko-solčavski ter oplemenjeni jezersko-solčavski pasmi precej poginov, je povedal Kastelic. »Torej kaže, da bi znala biti belokranjska pramenka bolj odporna na okužbo,« je dejal.

»Na kmetijah, kjer se je pojavila bolezen, je doslej poginilo okoli 15 odstotkov drobnice, s tem da se bolezen še ni pokazala v vsej svoji razsežnosti. Ocenjujemo, da je okuženih okoli 20 odstotkov kmetijskih gospodarstev z ovcami na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, to pomeni nekaj čez 200 kmetij,« pravi Kastelic.

D. S.

Kot preventivo v obdobju, ko še ni cepiva, priporoča enkrat mesečno tretiranje drobnice s polivkami, ki delujejo odvračalno za insekte. »S tem, da morajo rejci na tistem delu, kjer polijejo preparat, žival obriti,« poudarja.

Rejec ne sme sam odvažati poginulih živali

Odvoze živali izvaja veterinarsko-higienska služba. Država je na najbolj prizadetih območjih vzpostavila kontejnerje za poginule živali, kar naj bi omogočilo hitrejši odvoz s prizadetih kmetij. Vendar, kot poudarja Kastelic, ti kontejnerji niso »javni«. »Rejec ni dolžan niti nima pravice odpeljati poginule živali, ampak mora poklicati veterinarsko-higiensko službo, ki pride po poginule živali, jih odpelje in odloži v te kontejnerje.«

Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je smrtnost drobnice ponekod tudi do 30-odstotna, je poročala STA. Natančno število poginulih živali ni znano, uradni podatki o številu odvozov kadavrov pa po besedah generalne direktorice uprave Vide Znoj ne kažejo na to, da bi bilo število poginulih živali 20.000 do 30.000, kot so bile nekatere neuradne informacije s strani rejcev.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je povedala, da je bilo v obdobju avgust-september letos za 2500 več odvozov kadavrov kot lani v tem času. Po besedah predstojnika Nacionalnega veterinarskega inštituta Matjaža Ocepka se je število odvozov močno povečalo. V zadnjem času imajo skoraj 500 odvozov dnevno, običajno jih je okoli 300.

arhiv DL

Akcije odvozov po Sloveniji

Zaostanke so uspeli nekoliko zmanjšati, zdaj pa so na prizadeta območja postavili dodatna zbirna mesta za kadavre. Pri razkuževanju in odvozu sodelujejo tudi z vojsko, gasilci in civilno zaščito. Včeraj so čistili kadavre na območju Kozjanskega, Obsotelja in spodnjega Posavja, v soboto bodo imeli veliko akcijo na Cerkljanskem in Kobariškem, prihodnji teden pa na Savinjskem.

Če jim na ta način ne bo uspelo odpeljati trupel, bodo morali, tako Ocepek, morda sprejeti tudi izredne ukrepe. A za zdaj velja pravilo, da naj kmetje trupel sami ne odvažajo in zakopavajo.

Vsa trupla gredo na sežig v družbo Koto in po zagotovilih Vide Znoj niso namenjena za uporabo v prehranski verigi. Velja pa, da je meso in mleko živali, ki bolezen prebolijo, varno za prehrano.

Cepljenje bo obvezno

So pa pristojni že sprejeli odločitev o obveznem cepljenju drobnice v zimskem času. Država bo po poročanju STA financirala nakup cepiva za najbolj razširjene seve 3, 4 in 8 (sploh ta trenutno povzroča največjo škodo). Za zdaj velja, da bodo stroške cepljenja morali kriti rejci sami, a spričo kritik in pozivov iz kmetijskih vrst država zdaj razmišlja tudi o tem, da bi v določenem deležu sofinancirali tudi strošek zdravljenja živali oz. znotraj tega tudi cepljenja. Računa pa na veterinarje, da razmer ne bodo izkoriščali in dvigovali cene.

Krajinski park Kolpa

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ob tem pravijo, da pogrešajo nacionalni načrt za obvladovanje bolezni modrikastega jezika z ustreznimi ukrepi in enotno komunikacijo. Opozarjajo, da ima vedno več kmetij težave zaradi pogina živali in upada prireje, v ovčereji s slovenskimi avtohtonimi pasmami je pri nekaterih rejcih ogrožen genetski potencial.