Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Planinski izlet na Nanos


Anton Zakšek
12. 3. 2025, 15.00
Posodobljeno
15:28
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Starejša skupina pohodnikov posavskih planinskih društev je v četrtek, 6. 3.,organizirala planinski izlet na Nanoško planoto. S polnim avtobusom in osebnimi avtomobili se nas je 60 pohodnikov odpeljalo v Razdrto.

Anton Zakšek
Izlet na Nanos

V prijazni domači gostilni smo popili kavo in čaj, pomalicali in za sladico pojedli okusne miške, ki jih je prinesla naša pohodnica. Z avtobusom smo se nato odpeljali na izhodišče našega vzpona v naselje Strane. Pohodna pot, ki jo pohodniki ne uporabljajo prav pogosto, nas je hitro pripeljala v bukove gozdove. Po bolj položnem začetku se je pot postopoma začela strmo dvigovati. Vzdušje v številčni skupini je bilo ob čudovitem vremenu zelo dobro, večkrat smo se ustavili, popili nekaj požirkov osvežilne pijače in nadaljevali proti vrhu grebena.

Anton Zakšek
Izlet na Nanos

Pod vrhom smo si ogledali še zanimivo cerkvico sv. Brica in ogled izkoristili za malo daljši počitek. Po robu grebena smo prišli do križišča poti, kjer smo se razdelili v dve skupini. Manj številčna skupina je nadaljevala na vrh Pleše 1262m, kjer se nahaja tudi Vojkova planinska koča. Ostali pa smo se odločili, da osvojimo še najvišji vrh Nanoške planote – Suhi vrh 1313m. Najprej smo se vzpenjali po gozdni poti, ki je kmalu prešla v široko makadamsko cesto. Pod vrhom nas je presenetila snežna odeja, ki je bila predvsem zahtevna pri strmem vzponu na Suhi vrh. Na vrhu pa kot v pravljici, lepo sončno vreme in čudoviti razgledi na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško Savinske Alpe in proti jugu na naš najvišji nealpski vrh Snežnik. Sledil je spust nazaj do makadamske ceste in nato po slabo označeni planinski poti proti Vojkovi koči. Tu nas je pričaka skupina, ki se ni odločila za vzpon na Suhi vrh. V planinski koči so nam skuhali okusni golaž z njoki in joto. Za sladico pa še štruklje. A čas nas je kot vedno spet preganjal in sledil je spust po položni poti nazaj v Razdrto. Najprej smo se spuščali po robu travnatega grebena s katerega se nam je ponujal lep razgled proti Vipavski dolini. V nadaljevanju pa smo prešli v gozd po katerem smo v slabih dveh urah hoje prišli v Razdrto. Doživeli smo še en čudovit dan v pokrajini, kjer ima slabo vreme večkrat mlade. Tokrat nam je bilo prizaneseno. Z avtobusom smo se nato, spet malo pozni, odpeljali nazaj v Posavje.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.