Mojca Žnidaršič

V sklopu projekta, ki ga je s 7.500 evri podprlo avstrijsko Zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne odnose, so table dobile vasi Kočevske Poljane (Pöllandl), Stare Žage (Altsag), Mali Rigelj (Kleinriegel) in Občice (Krapflern), kjer ima društvo tudi svoj sedež in muzej. Slednjo sta včeraj slavnostno odkrila avstrijski veleposlanik dr. Konrad Bühler in topliški podžupan Jure Filipović.

Več kot polovica kočevarskih vasi porušenih

»Na območju Kočevske, ki obsega 800 km2, je bilo od leta 1330 ustanovljenih 176 vasi in postavljenih 123 cerkva. Več kot polovica je bila porušenih in mnoge med njimi že porašča gozd. Z našim projektom smo želeli oživiti vasi in obiskovalcem pokazati, kako bogato in pestro je bilo življenje na Kočevskem pred drugo svetovno vojno,« je ob zaključku projekta poudaril predsednik društva Primož Primec in dodal, da je ta izrednega pomena za njihovo društvo in nemško govorečo narodno skupnost.

Mojca Žnidaršič

S tem namreč tudi sami spoznavajo svoje korenine in to lahko ohranijo tudi v prihodnje, prav tako pa jih na ta način približajo domačinom oziroma večinskemu prebivalstvu, ki tukaj živi, in vsem, ki bodo obiskali to okolje – od potomcev Kočevarjev iz Slovenije in tujine do turistov in druge zainteresirane javnosti. »Za narodno skupnost je pomembno dobro sobivanje z večinskim prebivalstvom. Zato je treba podatke in dejstva o zgodovinski prisotnosti Kočevarjev posredovati širši javnosti ter ljudi poučiti za boljše sobivanje in razumevanje,« je dejal.

Mojca Žnidaršič

Ob tem je omenil, da so zavoljo pomanjkanja informacij pri pripravi imeli tudi nekaj težav s kakovostnim opisom, primernim za infotable, pa tudi s fotografskim gradivom, ki ga je zelo malo. »Zelo pa smo veseli, da smo uspeli za določene vasi najti hišna imena in družinska imena. Na vsaki tabli je poleg opisa v treh jezikih – slovenskem, nemškem in angleškem, tudi QR koda, preko katere se povežemo na spletno stran našega društva, kjer je še več informacij. Za vsako vas pa smo izdelali tudi opisni letak v omenjenih treh jezikih,« je še pojasnil Primec in dodal, da želijo s projektom v prihodnosti nadaljevati.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Naj vas mladost ne zavede – Žiga obvlada svoje delo

Najstarejše kočevarsko društvo v Sloveniji

Društvo Kočevarjev staroselcev je najstarejše slovensko kočevarsko društvo. Ustanovljeno je bilo leta 1992 v Kočevskih Poljanah. Šteje okoli 150 članov, večinoma iz območja Kočevske, kar nekaj pa jih je tudi iz tujine, predvsem iz Združenih držav Amerike. V sklopu društva delujejo tudi odrasli in otroški plesni in pevski skupini. Vsako leto izdajo tudi svoje glasilo Bakh oz. Pot, v katerem predstavljajo vse njihove projekte, sicer se redno udeležujejo dogodkov tako v domačih občini kot izven občinskih meja, kamor jih povabijo.

Mojca Žnidaršič

Včerajšnji zaključek projekta so z nastopom obogatili otroška pevska in folklorna skupina ter odrasla pevska skupina, ki je zapela tudi kočevarsko himno.

Galerija

Mojca Žnidaršič