martin luzar

»Ne želimo ostati zaprti v svoji majhnosti, ampak verjamemo, da smo veliki, glasni in vidni.«S temi besedami je ravnateljica Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Melita Skušek na slovenosti, ki so jo skupaj pripravile kostanjeviška občina, osnovna šola in Galerija Božidar Jakac, zgovorno opisala učno-vzgojno delo šole.

martin luzar

Jubilejni extempore je imel naslov Sez(s)uti svet in v tem duhu so tudi v središče omenjene prireditve, ki je bila v šolski telovadnici, postavili čevlje, obuvanje in sezuvanje čevljev ter številne družbene pomene izrazov, kot so »sezuti čevlje«, »zlesti v čevlje« in drugi.

 Sodelovanje in uspehi

Melita Skušek, ki je nagovor ves čas navezovala na omenjeno vlogo čevljev, se je zahvalila petnajstim osnovnim šolam s 45 učenci in 13 mentorji z vseh koncev Slovenije za sodelovanje na extemporu. Mladi so na letošnjem extemporu po njenih besedah izpostavili predvsem teme, kot so potrošništvo, socialna neenakost, osamljenost, vojna, podnebna kriza. »Želeli smo, da vsako njihovo likovno delo spodbuja gledalce k razmišljanju in razpravi o družbenih vprašanjih ter k refleksiji in dialogu. Krepili smo njihov glas, njihova mnenja, stališča, kajti mladi so tisti, ki bodo to svetovno sesuvanje lahko preprečili, zato jim dajmo svoj glas in svojo podporo! Mlade moramo opremiti z notranjo srečo, čutom za enakost, svobodo, s skrbjo za čistejše okolje, za povezanost brez družabnih omrežij, za pristnost odnosov, kot so jih pokazali na današnjem dogodku. V te čevlje mladih, verjemite mi, se splača vlagati. Ali ni najlepše prav takrat, kadar se naši dnevi  razsipajo z žarom na vse strani? S takšnim žarom naših učencev in zaposlenih se ob dnevu šole lahko mirno pohvalimo, kajti povezati toliko otrok in zaposlenih, toliko staršev, toliko tistih, ki nas podpirate, je za nas velik uspeh in neprecenljiva spodbuda, da nekaj delamo prav,« je rekla ravnateljica.

Učenci po njenih besedah dosegajo uspehe na literarnih, športnih, glasbenih in tekmovanjih v znanju in prvi pomoči, na srečanju mladih turistov ali parlamentarcev. Uspehi so plod močne ustvarjalne povezanosti šole in okolja. »Zgledujemo se po kritični misli in velikem ustvarjalnem naboju našega Jožeta Gorjupa, ki je iz majhne Kostanjevice sicer odšel v svet, študiral in ustvarjal v Franciji, Italiji in na Hrvaškem, a se s svojimi deli najbolj zapisal domačemu mestu. Skupaj z naši učenci se vsak dan pripravljamo, da osvojijo svet, a vendar nekoč s svojimi znanji, sposobnostmi in prodornostjo obogatijo svoj domači kraj. In naj si kdo obuje tudi čevlje kakšnega odločevalca, ki mu bomo lahko zaupali, ga spoštovali in ga imeli za svoj veliki zgled,« je povedala.

Čevlji pred plinskimi celicami

Na šoli po besedah ravnateljice izvajajo projekt Varni, močni in svobodni, s katerim že tretje leto krepijo sposobnost učencev, da se znajo in zmorejo odzvati na vse izzive sodobnega sobivanja, da prepoznajo in izrazijo svoje osebne stiske ter začutijo tistega, ki ga čevelj žuli zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov.

»Letošnji extempore ob dnevu šole, ki ga posvečamo domačemu slikarju in kiparju Jožetu Gorjupu, smo izkoristili tudi za to, da so učenci razprli krila svoje fantazije, da so razmišljali in likovno izrazili tisto, kar se jim zdi v tem svetu pomembno, dragoceno. Morda je to cvet, ki je pognal iz starega čevlja, lahko je most, ki ga predstavlja premajhen natikač, morda je prava likovna inštalacija, ki govori o svetu lepot, opozarja pa tudi na krutost sodobnega sveta. In če si česa res ne bi nikoli želeli, potem so to gore opuščenih čevljev pred plinskimi celicami. Zato, spoštovane in spoštovani, moramo vsak trenutek izkoristiti za to, da naši otroci nikoli, res nikoli ne bi doživeli sesutja sveta in ponovitve zgodovine,« je dejala Skušek.

Šolarji plesali in peli

Na prireditvi so učenci pod učiteljskim mentorstvom pripravili pester plesni, glasbeni in govorni spored, in tudi v središču tega so bili čevlji in z njimi povezani izreki. Ti nastopi so izzveneli v iskren poziv k nenasilju in ustvarjanju vsem prijaznega sveta. Ravnateljica v dobro izvedenih nastopih učencev vidi humano željo, ki naj postane vodilo sveta. »Spoštovane in spoštovani, verjamem, da so vas sporočila mladih likovnih ustvarjalcev in današnjih nastopajočih prepričala, da je smisel življenja biti odgovoren in sočuten, nekomu pomemben, da je nujno kdaj pa kdaj pogledati tudi zviška proti tlom, predvsem pa poskušajte vedno, kadar vas zamika, da bi sodili drugemu, pomisliti, da: preden začneš soditi o človeku in njegovem življenju, obuj njegove čevlje, pojdi po njegovih poteh, prehodi ulice, hribe in doline, občuti srečo in bolečino, preživi leta, ki jih preživlja on, padi čez visok kamen, ki je bil na poti tudi njemu, vstani z nasmeškom in pojdi po isti poti naprej, kot se to trudi on. Šele potem lahko sodiš!« je rekla.

Zoran Poznič: nenehni boj za svobodo

Za sodelovanje na vseh ravneh in nenasilje se je zavzel tudi slavnostni govornik predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, nekdanji minister za kulturo in aktualni župan občine Trbovlje Zoran Poznič. Kot je rekel, so s tokratno prireditvijo organizatorji namenili dvema praznikoma, ki na videz ne gresta skupaj, vendar sta povezana. Ob dnevu upora proti okupatorju je potrebno povedati, da smo pred osemdesetimi leti in več Slovenci in Slovenke znali misliti, v sebi smo našli moč za upor takrat najmogočnejši vojaški, morilski, zlobni sili tega sveta.

martin luzar

»Navkljub vsemu, navkljub vsem solzam, krvi, žrtvam, smo na koncu zmagali. Ne mi, ki smo danes tukaj, naši stari očetje, naše stare mame, naši predniki,« je rekel. Za takrat izborjeno svobodo se moramo zdaj boriti nenehno. Svet, ki nas obkroža danes, je bolj ko ne svet grozot, manipulacij, laži. Svet, v katerem nihče več ne ve, kdo pije in kdo plača. Svet, v katerem več ne vemo, kaj je res in kaj ni, komu verjeti in komu ne.

Za uteho in moč preživetja je zato treba poiskati sočloveka, socialno skupnost. Tako moč lahko da skupnost, kot je tudi Kostanjevica na Krki z vsem, kar se dogaja v tej občini že leta in leta, z največjo galerijo v Sloveniji, s Festivalom kulture Kostanjevica in ostalo kulturo. »Kultura je gradnik vsake družbe, sploh pa slovenske. Slovenski narod temelji na naši besedi, naši pesmi, na naši sliki, na našem zborovskem petju. Brez kulture mi tudi kot narod ne bi obstali, ne takrat, ne danes. Ravno zato, so takšni dogodki, kot je 35. izdaja vašega extempora še kako pomembna. Vsi tile mladiči, ki sedijo okrog nas, so tisti temelj, na katerem se splača in je potrebno graditi. Oni bodo zrasli v kiparje in slikarje in inženirje, zdravnike, odvetnike, delavce, kar koli. In oni so obet, da nič ni bilo zaman, da vsa kri, vse solze prelite, vsa preživeta groza v desetletjih, tudi stoletjih, ki so za nami, niso bili zaman, da je vse to včasih bilo potrebno zato, da bodo oni lahko imeli bodočnost, da bodo oni lahko govorili in peli in risali in slikali po slovensko. Tako da takšni dogodki, kot je ta extempore, in takšna proslava, kot je današnja, so za obstoj, za razvoj, za našo samozavest, za našo samobitnost veliko večjega pomena, kot si včasih znamo predstavljati. To so dogodki, ki so temelj nas vseh skupaj, ki predstavljajo našo moč, ki smo jo takrat v kriznih trenutkih vedno znali izraziti.

In tako kot so bili takrat pred osemdesetimi leti sposobni najti enotnost tudi po politični liniji od krščanskih socialistov do komunistov, moramo biti sposobni se pogovarjati tudi danes. Ne sovražiti, temveč pogovarjati,!« je dejal.

Močni kot skala

Po Pozničevih besedah je ravno princip kreativnosti, sploh pri mladih, princip ustvarjanja česar koli, ne samo slik, kipov in vsega, čemur rečemo vizualna kultura, ampak vse, kar prinese s sabo napredek, novo dodano vrednost, posebej vredno.

»In če hočemo v teh novih časih, ko nas počasi požira umetna inteligenca in razne spletne platforme, ohraniti samobitnost, biti Človek z veliko začetnico, smo to lahko samo skupaj. Včasih se je reklo: kot posamezniki smo pesek, če pa držimo skupaj, smo pa skala. In upam, da bomo tudi v enaindvajsetem stoletju skala. Obeti so navkljub vsemu dobri,« je optimistično zaključil slavnostni govor Zoran Poznič.

Županovo naročilo

Kostanjeviški župan Robert Zagorc je ob svoji čestitki Osnovni šoli Jožeta Gorjupa in Galeriji Božidar Jakac za organizacijo extempora ter učencem in mentorjem za udeležbo na tem tradicionalnem kulturnem dogodku poudaril, da Kostanjevica na Krki že desetletja navdihuje in združuje v ustvarjanju. Izhajajoč iz vodilne ideje extempora in celotnega sporeda slovesnosti je dejal, da moramo svet sezuti z vrednotami, ki nas kot skupnost podpirajo v dobrem in vodijo k napredovanju. Spomin na upor na proti okupatorju v drugi svetovni vojni nam pomaga pri naši izbiri poti v boljšo prihodnost. Smo se sposobni učiti iz zgodovine, se je vprašal.

martin luzar

»Spodbudil bi vas rad, da se odločite za spremembe v sebi. »Sezujte sebe in prestopite udobje, ki vas omejuje. Za napredek so potrebne spremembe. Odgovorno in sami zase se odločite, da lahko svoj svet obujete z dobrim,« je rekel župan Robert Zagorc.

Novi čevlji na Melito Skušek

Eni čevlje pa so sinočnjo prireditev preželi s prav posebnimi občutji, s katerimi so doživljali slovesnost vsi udeleženci dogodka. Ko je ravnateljica Melita Skušek končala svoj govor, prepleten z besedami o čevljih, obuvanju in sezuvanju, sta ji učenca v imenu sošolcev prinesla čevlje. Rekla sta, naj sezuje svoje čevlje ravnateljice, ki so ji bili najbrž kdaj tudi že kako pretesni, in naj obuje druge čevlje, v katerih se bo počutila bolj lahkotno. Melita Skušek je poslušala učenca, se preobula in potem so se, ona učiteljica in ravnateljica, in onadva šolarja, objeli in bil je ganljiv ta prizor, nenarejen izraz zahvale otrok in staršev Meliti Skušek ob njeni skorajšnji upokojitvi.