© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Naša naravna dediščina
Čas branja 1 min.

Poljska vrana: Hrupna pametna soseda, ki nam v resnici dela uslugo


Barbara Kink, Zavod RS za varstvo narave
6. 5. 2026, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Verjetno ga ni Krčana ali Brežičana, ki ne bi poznal poljske vrane (Corvus frugilegus).

vrana.JPG
A. Hudoklin
Značilna gnezdilna kolonija poljske vrane

Gre za sorodnico sive vrane, ki ima v celoti črno perje z modrovijoličastim leskom. Najbolj zanesljivo jo prepoznamo po strmem čelu in svetli bazi kljuna. V dolžino doseže okoli 45 cm. Je široko razširjena vrsta, pogosta v zmernem podnebnem pasu Evrope. Kot pove že ime, naseljuje ravninsko kulturno krajino s prevladujočimi polji in travniki s skupinami drevja. Ustrezajo ji tudi vaška obrobja in mestna drevnina.

Poljske vrane so zelo inteligentne in družabne ptice, ki lahko tvorijo velike jate v bližini človekovih bivališč. Že od daleč so prepoznavne njihove gnezdilne kolonije v vrhovih visokih dreves, ki lahko štejejo tudi nekaj sto gnezd, razporejenih tesno skupaj. Gnezda običajno izdelajo v začetku marca. Njihova notranjost je mehko postlana z listjem, travo ali mahom.

Iz treh do petih jajc se do konca marca že izvalijo mladiči, v dobrem mesecu pa so največkrat tudi speljani. Mladiči so v kolonijah izjemno glasni in lahko povzročajo neverjeten trušč. Jeseni se mlade ptice zberejo skupaj z nesparjenimi osebki v večje jate.

Med ljudmi je slabo zapisana in jo neusmiljeno preganjajo predvsem zaradi škode, ki jo povzroča na poljih, in zaradi hrupa gnezdilnih kolonij. Reševanja težav so se lotili tako, da uničujejo občutljive gnezdilne kolonije, tudi v času, ko že tvorijo aktivna gnezda. Samo upamo lahko, da vrsta v Sloveniji ne bo ponovno opustošena.

Preberite še

Gnezdilna kolonija se je v Posavju pojavila leta 2004 z dvajsetimi aktivnimi gnezdi. Kolonija se je do danes povečala. Letos smo prešteli 70 gnezd, ki so zaradi preganjanja močno razdrobljena.

Kljub škodi, ki jo nekateri tako zelo poudarjajo, ima vrsta pomembno vlogo v ekosistemu: na obdelanih poljih, na katerih se v glavnem hrani, použije veliko škodljivcev. Vsekakor drži, kar je zapisal že Fran Erjavec v znanem delu Živali v podobah daljnega leta 1868: »Med pticami svojega rodu je poljska vrana najkoristnejša. Nobena druga ptica ne pozoblje toliko hroščev kakor prav ta. In vendar ljudje v svojo lastno škodo tudi to vrano neusmiljeno preganjajo.«

Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.