L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ali to drži in ali so te ptice za naravo in človeka škodljive ali koristne?

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOOPS) pravijo, da večjih sprememb v populaciji golobov in vran ne opažajo.

Golobi spadajo med najpogostejše mestne ptice, kar je povezano predvsem z dostopnostjo hrane. Več jih je tam, kjer so primerne stavbe z odprtinami za gnezdenje in več golih tal, kjer iščejo hrano. Manj jih je na obrobju in podeželju. Za gnezdenje izbirajo zapuščena podstrešja, prostore pod strešno kritino, luknje in police v stenah zgradb, včasih tudi cvetlična korita ali odprtine v podhodih. Golobji par je lahko zelo zvest mestu gnezdenja in se nanj pogosto vrača.

Problematični golobji iztrebki

Mestni golobi so problematični predvsem zaradi onesnaževanja z iztrebki na javnih površinah, kot so: parki, otroška igrišča in fasade stavb pa tudi v cerkvah.

Glas ljudstva

Katero stranko bi volili? Povejte svoje mnenje v naši anketi

»Zaradi golobjega gvana v zvonikih in podstrešjih cerkva se upravljavci pogosto odločajo za zaprtje vseh vstopnih lin, tudi tistih, ki jih uporabljajo netopirji,« opozarja Damjan Vrček, vodja novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Netopirji, ki se prehranjujejo z žuželkami in jih lahko na noč ujamejo več tisoč, so za ljudi zelo koristni, vendar potrebujejo topla podstrešja za kotenje mladičev. Z zapiranjem cerkva ta pomembna zatočišča izgubljajo.

Ker mestni golobi in siva vrana nista zavarovani vrsti, njihovega stanja na zavodu posebej ne spremljajo, »se pa ljudje kljub temu večkrat obrnejo na nas zaradi težav z obema vrstama,« pove Vrček.

V DOPPS dodajajo, da imajo ljudje z golobi običajno le posamezne težave. »Za golobe je hranjenje ob primernih gnezdiščih eden ključnih dejavnikov za njihovo številčnost. Najboljši in tudi etično sprejemljiv način za zmanjšanje njihovega števila je omejitev dostopa do hrane –  neposrednega hranjenja in dostopa do smeti.«

L. M.

Tudi koristni

Če so za nekatere golobi nadloga, pa drugi menijo, da zanje naredimo premalo.

»Ljudje se bomo morali sprijazniti, da v naravi nismo sami. Prostor si delimo s številnimi drugimi bitji. Pogosto jih opazimo šele, ko naredijo nekaj, kar nam ni po godu, redkeje pa, ko počnejo stvari, ki so nam v korist – na primer pobirajo ostanke hrane ali lovijo komarje in muhe,« pravijo na DOPPS.

Dodajajo še, da so golobi v Ljubljani že zdaj pogosto zimski vir hrane za sokola selca in kragulja, širše po Sloveniji pa tudi pogost plen velike uharice.

Vrane divjad

Velik jih negoduje tudi zaradi vran, ki so se dobro prilagodile urbanemu okolju in nas spremljajo skozi vse leto.

Kot pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer z njimi upravljajo, saj sodijo med divjad, je najštevilčnejša vrsta siva vrana. Na območju Šentjernejskega polja je prisotna tudi poljska vrana, ki je zavarovana z Uredbo o zavarovanih živalskih vrstah.

Škoda na poljih

»Številčnost sivih vran se po naši oceni povečuje, s tem pa tudi obseg škode na kmetijskih površinah in premoženju ljudi. Največ škode povzročajo na koruzi takoj po setvi in na zelenjavi. Poškodujejo tudi zaščitno folijo na silažnih balah in silosih za krmo,« pravijo na ZGS.

Po podatkih upravljavcev lovišč je bilo v novomeškem lovskoupravljavskem območju od leta 2011 izplačanih 3.736 evrov odškodnin za škodo zaradi sivih vran, od tega v zadnjih petih letih 1.940 evrov. »Ob tem poudarjamo, da vse škode niso prijavljene, zato je dejanski obseg verjetno večji.«

Po besedah Damjana Vrčka sive vrane naravovarstveno niso problematične, so pa za ljudi lahko moteče zaradi škode na objektih, brskanja po smetnjakih, plenjenja gnezd manjših ptic, iztrebkov ali zaradi glasnega oglašanja.

L. M.

Številčno stabilne

Dr. Urška Koce iz DOOPS pove, da populacijo sivih vran spremljajo od leta 2008. V kmetijski krajini je njihova številčnost stabilna, v mestih pa jih je danes več kot pred desetletji.

V 18. stoletju so vrane pridobile status škodljivca, bile so zatirane in za več kot stoletje so izginile iz naših mest. Ponovno naseljevanje se je začelo konec 19. stoletja. V urbanem okolju najdejo dobre pogoje za razmnoževanje: dovolj hrane, primerna gnezdišča in večja varnost pred plenilci.

Dobri čistilci

Sive vrane veljajo za izjemno inteligentne in so vsejedi oportunisti, kar pomeni, da pojedo skoraj vse, kar je v okolju dostopno. V mestih so to pogosto ostanki hrane ali hrana za hišne ljubljenčke, ki jo ljudje puščajo na prostem.

Naravna prehrana vključuje: nevretenčarje, majhne sesalce, manjše ptice in njihova jajca, plodove in semena, pogosto pa tudi mrhovino povoženih živali.

»Prav zaradi pomembne čistilne vloge, saj pospravijo velike količine mrhovine in s tem preprečujejo širjenje bolezni, pa tudi neprijetnega vonja, imajo pozitivno vlogo v okolju,« poudari Urška Koce.

Vrane redko napadalne

Za človeka sive vrane načelno niso napadalne, tisti redki napadi s fizičnim stikom pa so po podatkih DOOPS vedno vezani na obrambo zaroda.

»Če na tleh opazite vranjega mladiča in ne želite tvegati praske ali dveh, se mu ne približujte. Enako velja za njihova gnezda,« pove Koce.

Siva vrana je sicer lovna vrsta, ki jo je dovoljeno loviti od avgusta do konca februarja, vendar je lov zelo zahteven, saj si vrane hitro zapomnijo lovca. Poleg tega so naselja, mestni parki in otroška igrišča nelovne površine, na katerih lov ni dovoljen.