Boštjan Colarič

Nagrado, ki jo združenje podeljuje najboljšim projektom v splošnih knjižnicah, so prejeli projekt Osrednje knjižnice Celje Pobarvanke z naših poti, projekt Mestne knjižnice Kranj Dajmo knjigi glas in projekt Knjižnice Šmarje pri Jelšah z naslovom Krajevni muzej Skazova hiša ter knjiga Franc Skaza in Šmarje pri Jelšah v 19. stoletju. 

Nagrado za najboljšega ustvarjalca oz. ustvarjalko bralnih priporočil na portalu dobreknjige.si pa je prejela Eva Zadravec iz Mestne knjižnice Ljubljana.

Boštjan Colarič

V nagovoru ob podelitvi nagrad v Valvazorjevi knjižnici v Krškem je ministrica za kulturo Asta Vrečko spomnila, da v Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki imajo 277 krajevnih enot in 13 bibliobusov. "To je ogromna mreža, ki je ni mogoče kar tako tako razgraditi, zaradi česar so knjižnice skozi zgodovino postale in ostale zelo pomemben del družbe," je dejala.

Knjižnice so danes po njenih besedah najbolj obiskane kulturne ustanove. Poleg pomena, ki ga imajo za branje in razvijanje mišljenja, so tudi vzgojni zavodi, saj zahtevajo jasna pravila bontona, na katerega se opozarja vse od najmlajših do najstarejših, hkrati pa so tudi arhitekturno zanimivi objekti. Knjižnice so tudi temelj solidarnosti in socialne države. So ustanove, ki vsem omogočajo dostop do branja, so tiste, ki skozi svoja vrata sprejmejo vse, ne glede na starost, izobrazbo in socialni status, kar je zelo pomembno, je dejala.

Boštjan Colarič

Posebej jo veseli, da se število podružničnih knjižnic v Sloveniji ne zmanjšuje, ampak se celo povečuje, kar je obraten trend kot marsikje drugje. "In to je res vredno pohvale," je poudarila.

Ob dnevu splošnih knjižnic se je knjižničnim delavcem zahvalila za njihovo delo, "posebej, ker pogosto presega zgolj osnovne naloge", hkrati pa jih je pozvala, naj ministrstvo dojemajo kot svojega zaveznika, prijatelja, s katerim imajo isti cilj.

Boštjan Colarič

Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matjaž Eržen je knjižnice označil za srce slovenske kulturne krajine, temelj skupnosti in domovanje znanja. "So prostori, kjer se stikajo ljudje, ideje, zgodbe in prihodnost, prostor, kjer domišljija ni omejena in kjer je znanje dostopno prav vsakemu," je dejal.

Knjižnice so po njegovih besedah tudi eden najmočnejših stebrov kakovostnega življenja v Sloveniji, kar je pokazala raziskava, ki so jo opravili in po kateri kar osem od desetih prebivalcev prepoznava vpliv knjižnic na jezik, branje in širjenje obzorij. "To ni zgolj številka, ampak priznanje, ki daje pogum in odgovornost, da knjižnice razvijamo kot odprte, vključujoče in navdihujoče prostore," je dejal.