Za kristjane se začenja osrednje dogajanje letošnje velike noči
Kristjani bodo v prihodnjih dneh obhajali svoj največji in najpomembnejši praznik - veliko noč, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Po besedah novomeškega škofa Andreja Sajeta velika noč govori o tem, da se je Bog učlovečil, umrl in vstal od mrtvih, kar prinaša upanje.
Po verovanju Kristjanov je bil Jezus, katerega smrt in vstajenje obeležujejo na veliko noč, hkrati Bog in človek. S svojo smrtjo se Bog po krščanski teologiji daruje za človeka, odkupi njegove grehe in mu s tem zagotovi večno življenje. Prav Jezusovo vstajenje je po besedah Sajeta največji čudež in zagotovilo, "da bomo vstali in živeli tudi mi".
Velika noč po njegovih besedah pomeni prehod iz starega v novo obdobje, "ko imamo nove temelje upanja", hkrati pa je dokaz, da je božja ljubezen "močnejša od zla in smrti". "Pomeni, da lahko Božja ljubezen preoblikuje naša življenja, da lahko, kot je izpostavil papež Frančišek, zacveti puščava v naših srcih," je dejal novomeški škof in novi predsednik Slovenske škofovske konference.
Na vprašanje, ali ljudje v današnjem času verjamejo v vstajenje od mrtvih ali pa to jemljejo bolj kot nauk, mit, ki v resnici ni uresničljiv, škof odgovarja, da je vera predvsem "stvar zaupanja, ne izračuna ali znanstvenega dokaza". "Podobno, kot otrok zaupa mami in je srečen, ko je v njenem naročju," pravi. Ob tem dodaja, da se sedanjost in večnost stikata že v tem življenju, "zato je pomembno, kako življenje živimo v sedanjosti, ker bo od tega odvisna tudi naša končna usoda v večnosti".
Jamnik: Velikonočni obredi so zadnja leta konstantno dobro obiskani
Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika veliko noč še posebej zaznamuje bogata in slovesna liturgija, ki v cerkve privabi precej več ljudi kot običajno. "Veliko je različne liturgije, petja in simbolike, kot so na primer umivanje nog na veliki četrtek, tišina na veliki petek in nato velikonočna vigilija, veselo praznovanje vstajenja," pravi. Tudi iz tega razloga po njegovi oceni verniki velikonočne praznike doživljajo še posebej ponotranjeno. Dodatno k temu pripomore tudi praznovanje v skupnosti, občestvu.
Jamnik opaža, da je obisk velikonočnih praznikov zadnja leta konstanten, z izjemo dveh let epidemije, ko so veljale omejitve druženja. To pripisuje temu, da človek z obiskom praznične liturgije, ki je še posebej slovesna, dobi "neko dodatno moč, spodbudo" za naprej.
S četrtka na petek konec 40-dnevnega posta in začetek velikonočnega tridnevja
Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, ko so začeli tudi 40-dnevni post. Ta se bo končal v četrtek zvečer, nato pa se bo v petek začelo velikonočno tridnevje.
V četrtek se bodo v Cerkvi spominjali Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po zapisih iz Svetega pisma obhajal prvo mašo. Katoliški škofje bodo dopoldne v stolnih cerkvah darovali krizmene maše, na katerih bodo oljčno olje posvetili v sveto krizmo, ki jo čez leto uporabljajo v različne namene. Na veliki četrtek duhovniki obnovijo tudi duhovniške obljube, pri večernih mašah pa izvedejo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge.
Na veliki petek se bodo verniki spominjali dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Veliki petek je tudi edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi nimajo maše. Na ta dan je v Cerkvi zapovedan tudi strogi post.
V evangeličanskih cerkvah, kjer je velika noč prav tako najpomembnejši praznik, bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje, ki ga bo iz Gornjih Petrovcev zvečer prenašala TV Slovenija. Med drugim bodo oltar pogrnili s črnim prtom, nanj pa postavili trnjevo krono.
Velika sobota bo za vernike dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj bodo duhovniki blagoslavljali velikonočni ogenj in vodo, s katerima bodo verniki pokadili in pokropili domove. Na ta dan bodo tudi tradicionalno blagoslavljali velikonočna jedila - potico, šunko, hren in jajca, ki jih bodo k blagoslovu prinesli verniki.
Evangeličani po besedah škofa Leona Novaka blagoslova velikonočnih jedi ne poznajo. Imajo pa obdaritev otrok z velikonočnimi jajčki oz. remenkami, kakor jim rečejo v Prekmurju.
Vrhunec velike noči se bo začel v soboto zvečer, ko bodo potekale slovesne vigilije oz. bedenja. V nedeljo zjutraj bodo nato po vseh cerkvah potekale t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih. Velikonočno dopoldansko bogoslužje bodo imeli tudi v Evangeličanski cerkvi.
V Pravoslavni cerkvi bodo zaradi uporabe drugačnega koledarja veliko noč obeležili v nedeljo, 24. aprila.
Po dveh letih epidemije, ko so tudi v cerkvah veljale stroge omejitve, bodo letošnji velikonočni prazniki potekali precej bolj sproščeno. Še vedno pa veljajo splošni ukrepi, kot so nošnja mask v zaprtih prostorih, zagotavljanje primerne razdalje in razkuževanje rok. Določbe glede mask bi se sicer po napovedih že ta teden lahko sprostile.
Zaradi razrahljanih ukrepov bodo v Vatikanu velikonočni obredi znova potekali pred številnimi verniki, vodil jih bo papež Frančišek. Ta je sicer na cvetno nedeljo pozval, naj v času velikonočnih praznikov prenehajo spopadi v Ukrajini.
Velika noč je lahko med 22. marcem in 25. aprilom
Praznik velike noči je premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
V Slovenski škofovski konferenci ob tem poudarjajo, da je razumevanje, da je velika noč zgolj v nedeljo, napačno. Ta se namreč razteza vse od četrtka zvečer do nedelje zvečer, pri čemer vrhunec doseže v nedeljo. Pojasnili so tudi, zakaj velikonočne vigilije, na katerih oznanijo Jezusovo vstajenje, potekajo že v soboto zvečer, in ne v nedeljo: "Po judovskem koledarju se dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), zato se liturgično gledano nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Na ta način je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer."
