R. B., arhiv DL

##IMAGE-3418012##

V Narodni galeriji so danes podelili nagrade Slovenskega muzejskega društva. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejela Lilijana Nedič, nagrado pa je prejela tudi Majda Pungerčar, in sicer za razstavo Novo mesto 1848-1918 v Dolenjskem muzeju.

Nedičeva je v 36-letni karieri kustosinje radikalno preoblikovala in pogosto iz nič izgrajevala odnos do nacionalne filmske dediščine, piše v utemeljitvi nagrade. Kot je poudaril slavnostni govornik na prireditvi predsednik nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič, muzeji kot varuhi spomina na preteklost varujejo tudi sporočilo za prihodnost. Na stičišču med preteklostjo in prihodnostjo nas tudi spodbujajo k premisleku o času, v katerem živimo. Zupanič se je dotaknil tudi varčevalnih ukrepov vlade in se vprašal, ali se v imenu varčevanja že "začenja naše padanje v duhovno revščino, razčlovečenje, usihanje naše in vzniknjenje tuje kulture". Pozval je vse, ki delujejo področju kulture, da združijo svoje moči ter se zoperstavijo "novodobnemu barbarstvu".

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn je muzeje označil kot temelj človeške kulture, ki je "kot tak nastal in kot tak nas bo preživel".

Lilijana Nedič je poklicno pot pričela v Filmskem muzeju. Kustosinja za film je ostala tudi po združitvi Filmskega muzeja z Gledališkim muzejem. Skupaj s pokojnim Silvanom Furlanom je odigrala pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske kinoteke leta 1996. Po ustanovitvi kinoteke, ko so bile filmske zbirke prenesene v novo institucijo, je postala vodja muzejskega oddelka.

Je avtorica več stotin uredniških in avtorskih prispevkov v najrazličnejših publikacijah, katalogih, zbornikih in revijah. Sodelovala je pri več kot 30 občasnih in stalnih razstavah doma in v tujini. Pripravila je strokovne podlage za restavriranje nemih filmov, njen zadnji veliki dosežek pa je strokovna zasnova, vodenje in avtorstvo Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači.

Valvasorjevo nagrado je za postavitev stalne razstave Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači prejel kolektiv Slovenske kinoteke. Razstava je del večletnega interdisciplinarnega projekta prenove Škrateljnove domačije, pomembnega etnološkega spomenika v Divači. Kot je zapisano v utemeljitvi, je posebnost na Slovenskem in v svetu ter je še posebej dragocena, ker je hkrati tudi pomnik slovenski govorjeni besedi.

Nedičeva je v zahvalnem nagovoru obe nagradi označila kot vstop Slovenske kinoteke v družbo slovenskih muzejev ter izrazila upanje, da odgovornim nikoli ne bo zmanjkalo posluha za njihovo delo.

Majda Pungerčar je Valvasorjevo nagrado prejela za občasno razstavo Novo mesto 1848-1918 v Dolenjskem muzeju. Na njej je z raznovrstnim gradivom na izviren način ponazorila življenjski utrip Novomeščanov. Razstavo je zasnovala široko, strokovno dobro podprto, s kritično distanco do preteklosti in inovativnim pristopom do sveta slepih in slabovidni, piše v utemeljitvi.

Za razstavo Skrivnostna smrt mlade Leonore v Prirodoslovnem muzeju Slovenije so Valvasorjevo nagrado prejeli vodja razstavnega projekta Staša Tome ter kustosi Ivo Božič, Mojca Jernejc Kodrič in Boris Kryštufek. Kot piše v utemeljitvi, razstava obiskovalca nagovarja na spoznavnem ter čustveno-zaznavnem področju, različni interaktivni elementi pa mu ponujajo možnost uporabe vseh čutov in možnost aktivnega raziskovanja.

Častno Valvasorjevo priznanje je prejela Marija Zupanc za desetletno sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana v študijski skupini Mestni muzej Ljubljana in Ljubljančani.