Sokolc tudi po prenovi namenjen meščanom
Novomeški Narodni dom, v zadnjih letih predvsem med mlajšimi meščani znan tudi kot Sokolc, bo tudi po prenovi v veliki meri ohranil namen, zaradi katerega so ga Novomeščani pred poldrugim stoletjem začeli graditi in za njegovo gradnjo kupili delnice, za katere so vedeli, da zanje nikoli ne bodo dobili dividend. Namenjen bo kulturi in družabni dejavnosti in ostal bo odprt za vse meščane.
Projekt celovite prenove novomeškega Narodnega doma, najstarejšega narodnega doma na Slovenskem, sta danes popoldne na rotovžu predstavila arhitektka Petra Ostanek in predsednik urbanističnega sveta na Mestni občini Novo mesto dr. Tomaž Slak.
Da gre pri projektu celovite obnove Narodnega doma za obraten pristop, kot je običajno ob projektiranju, saj so se tokrat lotili najprej projektiranja stavbe in bo umeščanje konkretnih vsebin potekalo v drugi fazi, je že v uvodu opozoril dr. Slak. Za tak pristop so se odločili, ker jih pri projektiranju obnove omejuje historičnost in spomeniška zaščita stavbe, v kateri si projektant ne more privoščiti spreminjanja prostorske razporeditve notranjosti, katere bistveni del pripada osrednji dvorani, ki se razprostira v prvem in drugem nadstropju, in salonom v pritličju in obeh nadstropjih.
Tako južna in vzhodna fasada ohranjata podobo iz preteklosti, pri severni in zahodni fasadi, kjer ni prisotnih toliko historičnih elementov, pa imajo projektanti nekoliko več svobode. Na zahodni strani bodo tako s prenovo odstranili nekdanjo Mehletovo hišo, ki se dotika Narodnega doma, poznejši prizidek in nasutje na zahodni strani stavbe, v tem delu pa bo v novem prizidku z dvigalom urejen zadnji vhod, ki bo namenjen vstopu občinstva v času prireditev, medtem ko bo dosedanji glavni vhod s Sokolske ulice ohranil funkcijo vsakodnevnega vhoda. Zaradi neposrednega stika s cestiščem iz varnostnih razlogov ni primeren za vstopanje in izstopanje večjega števila ljudi, ki bi bilo zaradi prometa lahko tudi nevarno.
Salon v pritličju je namenjen za večnamensko rabo, v njem pa je predvidena tudi inštalacija za morebitni bar. Osrednja dvorana bi bila prav tako večnamenska, namenjena manjšim koncertom in, kar se tiče odrske opreme, manj zahtevnim gledališkim predstavam, pa tudi sprejemom, banketom in protokolarnim dogodkom, salon ob njej v prvem nadstropju pa razstavni dejavnosti in kot prostor za čakanje na prireditev v dvorani. Salon v drugem nadstropju bo namenjen razstavni dejavnosti, prostori na podstrehi pa ateljejem, likovnim delavnicam in kolonijam pa tudi razstavni dejavnosti. Predvidena stalna muzejska razstava Leona Štuklja bo našla prostor ali v salonu v drugem nadstropju ali pa na podstrešju, je povedala Petra Ostanek.
Trd oreh za projektante ostaja povezava med sosednjim Jakčevim domom in Narodnim domom oziroma likovnim razstaviščem v prvem in Štukljevo razstavo v drugem, s katerima bo upravljal Dolenjski muzej. Kot je povedal Tomaž Slak, morebitne gradnje povezovalnega hodnika nad cesto ni v projektu celostne prenove, vendar tak hodnik ostaja možna opcija.
Župan Gregor Macedoni je poudaril, da je naloga občine zaščititi materialno substanco Narodnega doma v prvem koraku in v nadaljevanju stavbo napolniti z vsebinami: »Objekt je spomenik sam po sebi, zato želimo ohraniti tako njegov prvotni namen kot tudi spomeniške elemente. Pričakovanj in želja, kaj vse naj bi bilo v notri, so bila velika. V mestu manjka manjših večnamenskih dvoran, kakršna je ta v Narodnem domu, ki bo za svoje delovanje potrebovala tudi nekaj prostorov ob njej. Poleg tega nas veže obljuba družini Leona Štuklja, da bo v tej stavbi dobila svoj prostor stalna razstava, namenjena njemu. Tako nam preostanejo le še prostori v pritličju in na podstrešju, ki pa ne morejo biti namenjeni najemu posameznikom ali posameznim društvom, ampak bodo odprti in na voljo vsem. Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Načrtovali smo, da ga bomo imeli že 15. novembra lani, a ga še nimamo. Upam, da ga bomo imeli čim prej, da bomo lahko kandidirali na razpisih in tako zaprli finančno konstrukcijo prenove,« je povedal župan in dodal, da še ni določeno, kdo bo upravljal z Narodnim domom, vsekakor pa bo dom ostal v lasti občine in bo z njim upravljal eden od občinskih javnih zavodov.
Novomeški župan Gregor Macedoni o novomeškem Narodnem domu in njegovi prenovi
Predsednik urbanističnega sveta Mestne občine Novo mesto Tomaž Slak o prenovi novomeškega Narodnega doma
