S spominsko ploščo obeležili delovanje Narodne čitalnice
Po otvoritvi vodohrana v Mačkovcu so v Žužemberku sinoči ob praznovanju občinskega praznika slovesno odkrili še spominsko ploščo za Narodno čitalnico, ki je bila leta 1882 ustanovljena v takratni Pehanijevi hiši, danes pa je v spodnjih prostorih pošta.
Pobudo za postavitev spominske plošče je že lani dal častni občan Slavko Gliha. Kot je povedala Jelka Mrvar, je bila čitalnica v Žužemberku ustanovljena komaj 16 let po prvi čitalnici v Sloveniji. »Njen prvi predsednik je bil Josip Schmoranzer, evropski strokovnjak za gobe. Čitalnice so oblikovale in razvijale slovensko besedo, petje, kulturo in kar je najpomembneje, so prebujale slovensko narodno zavest. Bile so prostor za druženje, učenje in društveno delovanje, za različne prireditve, praznovanja, obletnice in celo za dobrodelne namene,« je povedala Mrvarjeva, ki je tudi sama podprla to idejo o postavitvi obeležja.
Med drugim je poudarila, da lahko v današnjem času, krizi vrednot, svetovnega nemira, nasilja, neenotnosti v lastni državi, z občudovanjem gledamo na naše prednike in na takratne čitalnice. Po besedah žužemberškega župana Franca Škufce bo obeležje lep spomin na takratno dogajanje. »Ta plošča bo tukaj opozarjala, da se je v Žužemberku takrat dogajalo nekaj, kar je bilo za tiste čase velikega pomena, predvsem na kulturnem področju. Čitalnica je Suhokranjce tudi povezala skupaj,« je še dodal.
O žužemberški narodni čitalnici je še marsikaj neraziskanega, med drugim tudi še ni natančno jasno, kdaj je čitalnica zamrla. Kot je povedala Mrvarjeva, je znano le to, da se je lokacija čitalnice preselila v drugo hišo, ali je prenehala delovati pred, med ali po prvi svetovni zgodbi pa zaenkrat še ostaja odprto vprašanje.
Pred odkritjem spominske plošče je v grajski kleti potekala tudi otvoritev razstave likovnih del slikarja Konstantina Viranta in Neve Vranešič Virant.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
