Kmalu bo zaživel prvi muzej na prostem s kozolci na svetu


L. M.
21. 6. 2012, 17.15
05. 07. 2012 · 09:56
Deli članek

s_kozolec.jpg
Občina Šentrupert
Kozolec. (Foto: Občina Šentrupert)
s_kozolec_simoncicev.jpg
Občina Šentrupert
Simončičev tolpar. (Foto: Občina Šentrupert)

Kozolci so slovenska posebnost in pomembna kulturna dediščina. Ker hitro propadajo, je zato toliko bolj pomembno, da v Sloveniji nastaja prvi muzej na prostem s kozolci na svetu. Postavlja se v občini Šentrupert na Dolenjskem, in prav julija bo na obronkih Šentruperta dobil svojo podobo. Gre za edinstven muzej na prostem, v katerega sedaj prenašajo stare kozolce - skupaj jih bo 19 - in jih obnavljajo.

Snovalci muzeja si želijo, da bi imel muzej čim bolj naravno obliko, da bi kozolci dajali, kolikor je to mogoče, vtis, da so umeščeni v okolje v svoji pravi funkciji in niso nekakšni spomeniki, zgolj postavljeni na kupu. V okviru muzeja na prostem bodo sicer stekle tudi aktivnosti, ki bodo usmerjene v ohranjanje objektov na mestu njihovega nastanka.

Sedaj na svojem mestu stoji že šestnajst kozolcev, trije, ki jih bodo postavili nazadnje, pa so največji in tudi vizualno najbolj privlačni. To si bo lahko ogledala sedma sila, obenem pa bo prikazano tudi tesanje s tradicionalnimi, starimi orodji, kot je potekalo včasih. Predstavitev bo izvajal še zadnji živeči skupinovodja, ki je delal z znanim tesarjem Jankom Gregorčičem, izdelovalcem najlepšega slovenskega kozolca – Simončičevega toplarja, ki je edini kozolec s statusom kulturnega spomenika državnega pomena.

V muzeju bo zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Najstarejši kozolec v muzeju izhaja iz leta 1795 in ima sedaj 217 let, vsi razstavljeni kozolci izvirajo iz Mirnske doline. Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov kozolcev, 35 odstotkov pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad. Gre predvsem za lesene kozolce.

Projekt podpira tudi Center za razvoj Litija, ki v okviru znamke Srce Slovenije povezuje 12 občin iz treh regij.

Berite brez oglasov

Trafika24 Logo

Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.

Prijava

Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.