Rasto Božič/STA

##IMAGE-3697564##

Nazivu likovne Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, ki s svojo dejavnostjo pokriva Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, bodo po novem letu uradno dodali naziv Muzej moderne in sodobne umetnosti. Naziv neuradno že uporabljajo, od dodatnega in večpovednega poimenovanja pa si obetajo okrepitev prepoznavnosti.

Za dopolnitev naziva so se odločili tudi zato, ker je galerija po svoji zasnovi že ves čas svojega delovanja muzej, usmerjen v likovno umetnost. To je sicer v javnosti manj znano, je pojasnil direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanović.

Hkrati želijo javnost ozavestiti, da je v Sloveniji sedem ustanov, ki poleg območnega spremljanja likovne umetnosti veliko svojega dela usmerjajo v ohranjanje tovrstne kulturne dediščine.

Dodatno poimenovanje kostanjeviške galerije morajo potrditi še občine ustanoviteljice, uradno pa ga bodo začeli uporabljati predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Kostanjeviška galerija je v zadnjem času doživela več prenovitvenih del, skupaj z novimi prostori za stalne in občasne razstave pa razpolaga s približno 4500 kvadratnih metrov razstavnih površin.

Kot je pristavil Milovanović, želijo po sanaciji škode, ki jo je povzročil močnejši potres v bližnjem Zagrebu, nadaljevati projekte, ki bodo v veliki meri usmerjeni v vsebinsko ponudbo galerije. Do leta 2025 ali 2026 bi radi z državno in razpisno denarno podporo v vseh galerijskih prostorih uredili dostop za gibalno ovirane obiskovalce in vgradili dvigalo.

Njihove večletne potrebe in želje so tudi ureditev nekdanje samostanske kleti s kavarno in vinoteko, vzpostavitev galerijske informacijske točke, ki bo hkrati muzejska trgovina, ureditev dostopa v cerkveni zvonik in predavalnice oz. projekcijske dvorane, je še navedel Milovanović.

Po njegovih podatkih so kostanjeviški, prvotno gotsko zasnovani samostan, zgradili v 13. stoletju, med renesanso in barokom pa so ga večkrat prenovili ter dograjevali. Med drugo svetovno vojno so ga požgali in razrušili, temeljita prenova pa se je po zrušitvi cerkvenega zvonika začela leta 1957. Nekdanji samostan so leta 1989 razglasili za spomenik državnega pomena, v okviru denacionalizacijskega postopka pa ga je od ljubljanske nadškofije odkupila država.

Galerijo Božidarja Jakca so kot nadgradnjo kostanjeviških kulturnih dejavnosti ustanovili leta 1974. Po površini razstavnih prostorov, razstavljenem gradivu in likovnem fondu se uvršča med največje v državi. Ponaša se z najpopolnejšimi zbirkami del začetnikov slovenskega ekspresionizma, kot sta France in Tone Kralj, s stalnimi postavitvami predstavlja med drugim še dela Jožeta Gorjupa, Franceta Goršeta, Zorana Didka, Božidarja Jakca, Bogdana Borčiča in Janeza Boljke.

V galeriji, ki bo prihodnje leto praznovala 50-letnico delovanja, poleg navedenega več desetletij prirejajo kiparski simpozij Forma viva in druge prireditve. Letno naštejejo približno 25.000 obiskovalcev. Hranijo nekaj več kot 9000 likovnih del.