Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Pomemben del velikonočnih praznikov so pirhi oz. v Beli krajini drsanke in pisanice. Društvo prijateljev mladine Metlika je tudi letos poskrbelo za ustvarjalne delavnice, s katerimi mlade in starejše učijo izdelave drsank. Delavnice so potekale v Metliki, na Suhorju in na Radovici, vodile pa so jih mojstrice Milena Starešinič, Jakobina Pahor in Tončka Radkovič. »Delavnice so bile namenjene ohranjanju naše kulturne dediščine, saj so drsanke značilne prav za metliški del Bele krajine, še zlasti vasi pod Gorjanci v okolici Suhorja in Radovice,« je v imenu društva sporočila Vladimira Škof in poslala nekaj utrinkov z delavnic.

Zanimanje za tradicijo spet narašča

Izdelava belokranjskih velikonočnih pisanic in drsank je po drugi svetovni vojni skoraj zamrla, omenjeno izročilo pa se zadnja desetletja vrača v tamkajšnje domove in tudi med mladino. Na območju Metlike in Črnomlja se s to dejavnostjo več ali manj redno ukvarja vsaj pet izdelovalk, pisanice in drsanke pa vse bolj uvrščajo med značilnosti območja.

Večkrat nagrajena izdelovalka velikonočnih drsank in upokojena učiteljica Jakobina Pahor Pugelj iz Metlike je povedala, da se zanimanje za to značilno belokranjsko dejavnost zadnji dobri dve desetletji krepi, s svojim delom pa bi rada tovrstno izročilo ohranila in predstavila mlajšim naraščajem, je dodala.

Tudi sama je začela tako, da jo je o veščini izdelave drsank poučila starejša izdelovalka, to pa je te spretnosti naučil oče. Drsanke, ki jih izdeluje predvsem v velikonočnem času, rada podarja, za njihovo prodajo pa ima tudi certifikat domače obrti, je pojasnila.

Kot je dejala, se tehnika drsanja razlikuje od tehnike izdelovanja pisanic. Slednje izdelujejo iz izpihanih jajc, drsanke pa iz celih in nepoškodovanih kuhanih jajc. Navadno kokošjih, sama pa je doslej z značilnimi belokranjskimi in cvetličnimi motivi okrasila tudi gosja, račja, nojeva in celo črna emujeva jajca.

Da bi izdelali drsanko, je potrebno jajca najprej skupaj s čebulnimi olupki približno uro kuhati v vodi. Z ohlajenih jajc, ki so se v navedenem postopku temno rjavo obarvala, nato s kovinsko konico odstranjujejo barvo oz. vpraskajo različne motive in okrase ter za konec jajca še zloščijo s slanino, je opisala izdelavo.

Navedena tehnika, ki se je začela pojavljati v času prve svetovne vojne, ko ljudje iz različnih razlogov niso mogli dobiti ustreznih barvil za izdelavo tradicionalnih pisanic, je značilna predvsem za območje Metlike in njene okolice.

Pahor Pugljeva pa po številnih delavnicah, ki jih je vodila za belokranjske šolarje in druge, zadovoljna opaža, da se izročilno velikonočno krašenje jajc vse bolj vrača med Belokranjce in tamkajšnji mlajši rod, je še povedala.

V Beli krajini so sprva izdelovali le pisanice, zaradi pomanjkanja barvil pa so nato začeli izdelovati drsanke. Sicer je izdelava barvitejših pisanic nekoliko zahtevnejša. Pri teh gre za batik tehniko, z uporabo črne, bele in rdeče barve.

Izdelovalci pisanic najprej s tako imenovanim pisačem na golo lupino izpihanega jajca nanesejo tanko sled staljenega čebeljega voska. Pred tem v hladno vodo namočijo rdeč krep papir, ko jo ta obarva, pa vanjo za pol ure položijo jajca.

Ko se osušijo, prvoten vzorec z voskom dopolnijo in jajca skuhajo v črni tekstilni barvi. Ko se v vreli vodi vosek stali in odstopi, jih nežno obrišejo in suhe zloščijo s slanino ali oljem. Na koncu skozi luknjici v jajcu vdenejo volneno nit.

Nekdaj so uporabljali le naravna barvila, čebulne olupke, češmin, hrastovo lubje in žafran. Za stare pisanice je značilen okras trikotnikov, kvadratov, črt, resic in krogov, po drugi svetovni vojni pa so jajca začeli krasiti svobodneje. Dodali so cvetove in drugo, danes pa je okras poljuden.