Vinogradniki in vinarji danes zaznamujejo martinovo, zanje prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po Sloveniji postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino.

Dogajanje ob martinovem pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo izključno od grozdja in vina, je to največji praznik.

"Svet' Martin nar'di iz mošta vin," pravi stari slovenski ljudski rek o martinovem prazniku. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, a se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z gaganjem.

Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Svetega Martina zaznamujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev, ki se bodo v glavnem zvrstila konec tedna. Dogajanje po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe.

Še več prireditev pa bo potekalo tudi ves konec tedna.

Ob tem velja opozorilo policistov, da vinjeni ljudje ne sodijo za volan. Policija bo tudi letos v času martinovih dogodkov izvajala poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, zato je bolje in ceneje, predvsem pa varneje, v primeru odhoda na praznovanje izbrati sredstva javnega prevoza, taksije ali alternativne načine vračanja z zabav.