Arhiv Dolenjskega lista

Na današnjo soboto je v Šentjerneju spet potekal tradicionalen sejem, kot vsako drugo in četrto soboto v mesecu že mnogo, mnogo let. Šentjernejski sejem ima namreč dolgoletno tradicijo, menda ga prirejajo že več kot 150 let.

A kljub odličnim pogojem po prenovi in izgradnji nadstrešnice za živali pred tremi leti, ki je Občino Šentjernej kljub nepovratnim evropskim sredstvom dosti stala, ni najbolje obiskan. Zlasti živinski del sejma je zelo prazen, na sejmu je mogoče kupiti le mlade pujske, drugih živali ni. In tako ni bilo le danes, ampak vse leto.

Kaj storiti, da bo drugače, so se spraševali na današnjem sejmu, ko je Občina Šentjernej na sejmiščnem prostoru organizirala okroglo mizo z naslovom Prihodnost šentjernejskega sejma. Župan Radko Luzar meni, da bi bilo dobro najti koncesionarja, ki bi razmišljal kot podjetnik in bi se 24 ur na dan ubadal, kaj s sejmom in kako ga oživiti. Zdaj s sejmom upravlja občina oz. njeno podjetje Ekološka družba Šentjernej, ki se sicer trudi, a pravih rezultatov ni. »V sejem bi bilo potrebno vložiti dosti denarja, kakih sto tisoč evrov, morda bi se našli privatni vlagatelji, ki bi bili pripravljeni dati kak svoj prihranek kot kapitalski vložek. Urediti je treba razstavno-stojničarski prostor, gostinski del, sanitarije, skratka iščemo poti in ideje, kako se stvari pravilno lotiti. V nekaj mesecih je potrebno narediti spremembo, tako ne gre več naprej,« je povedal župan.

V Ekološki družbi Šentjernej se po besedah direktorice Majde Kavšek trudijo že vseskozi za ohranitev tradicionalnega šentjernejskega sejma z živinskim delom. Zato so organizirali razne zanimive dogodke, tematske dneve, razstave, ipd., da bi ja privabili ljudi.

Svoja mnenja so Janezu Selaku, ki je vodil okroglo mizo, ter seveda ostalim zbranim na sejmu, med katerimi je bilo (pohvalno) tudi dosti občinskih svetnikov, zaupali tudi stojničarji, ki so vsi po vrsti menili, da bi morali najemnino za prostor vsaj za polovico znižati, saj so stroški z različnih koncev Slovenije s prevozom na sejem sicer preveliki, še zlasti, če ni kupcev. Ideja je bila tudi, da bi sejem potekal le enkrat mesečno in da bi ga moral vedno spremljati kak zanimiv program oz. dogajanje, pa tudi sicer bi mu bilo treba dati neko trajnejšo vsebino, »da bi ljudje vedeli, kaj bodo tu dobili, in bi za to prihajali,« je dejal eden od prodajalcev. Sejem bi moral postati ne le trgovski in gostinski dogodek, ampak tudi trenutek izobraževanja, druženja, ter tudi turistična destinacija. Treba se je učiti tudi s sejmov, ki dobro živijo, kot je npr. škofjeloški, je bilo slišati.

Preberite še ...

· Moda

5 stilov superg, ki jih moramo to pomlad imeti v garderobi

Razlogi za slab obisk

In kje se skrivajo razlogi za slab obisk sejma? Gotovo v vsesplošni krizi, kupna moč ljudi je manjša, manj je trgovanja, vse manj je tudi malih kmetov s po nekaj glavami živine, večji pa imajo direktne dobavitelje in kupce živali, tako da sejma ne potrebujejo. K ne najboljšemu obisku verjetno pripomore tudi stroga zakonodaja, ki zahteva pregled živali, urejeno dokumentacijo, plačane takse…

Predloge in ideje z današnje okrogle mize bodo na občini preučili in se odločili, kako naprej, da šentjernejski sejem ne bo zamrl, ampak da bo čim bolj živ.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista