Mesto brez parka je kot pianist brez enega prsta. Da se igrati, a ni isto
Slovenska dežela s svojimi gradovi nima sreče. Bilo jih je ogromno, pa jih je večina propadla.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Od njih so bolj ali manj ostale le ruševine, ponekod komaj prepoznavne. Nekatere so zapustili in zanemarili že nekdanji lastniki, jih razkrili, da jim ni bilo treba plačevati davka na strehe. Na primer. Za številne so 'poskrbeli' partizani. Le redki so bili v sodobnem času obnovljeni, tisti, ki jim je kljub vsemu uspelo preživeti, pa so slovenski državi, ki je lastnica večine, bolj v breme kot kaj drugega. Denarja za njihovo obnovo in vzdrževanje ni in večina tako čaka na boljše čase in boljše lastnike.
So pa imeli bolj kot ne vsi gradovi v svojih boljših časih tudi urejene vrtove in parke, ki so skupaj z njimi večinoma propadli. Škoda. Če nam že ni uspelo ohraniti vse bogate arhitekturne dediščine, ki so jo in jo tudi še predstavljajo gradovi, bi lahko poskrbeli vsaj za parke. Njihova obnova in vzdrževanje sta v primerjavi z obnovo in vzdrževanjem gradu stvar drobiža in nekaj dobre volje.
Kot je danes moderno reči, imamo na tem področju tudi nekaj primerov dobre prakse. Eden takih je lanska ureditev parka ob ruševinah dvorca Soteska, ki dokazuje, da obnova gradu ni pogoj za ureditev grajskega parka.
Drugi dober zgled je park ob Šrajbarskem turnu, kjer gre za zemljišče v državni lasti, a so pobudo za obnovo dali krajani, ki park s pomočjo denarja iz participativnega proračuna krške občine tudi že obnavljajo.
Prav uvedba participativnega proračuna v Mestni občini Novo mesto je krajane Krajevne skupnosti Kandija - Grm spodbudila, da so se ozrli po površinah pod grmskim gradom, ki bi jim radi vrnili nekdanjo podobo, s tem pa bi Novo mesto prišlo do parka, ki ga je nekaj časa imelo na območju Novega trga, na katerem sta ta čas še makadamsko parkirišče in Kulturni center Janeza Trdine.
Zakaj je zgoraj zapisano tako pomembno, da je kot tema razglabljanja izpodrinilo modrovanje o vojni na Bližnjem vzhodu in analizo predvolilnega dogajanja pri nas, ki na trenutke vsebuje tudi nekatere značilnosti vojnega stanja?
Zgodovinski vrtovi in parki so urbane površine. Namenjene so predvsem ljudem, ki živijo v njihovi neposredni soseščini, torej meščanom oziroma prebivalcem kraja, v katerem je park. Skozenj se lahko sprehodijo, ga obiščejo z otroki, na travo položijo dekico in si privoščijo piknik ali pa le občudujejo rastlinje, ki jih obkroža. Navadno so parki tudi objekti, ki privabijo turiste in z njimi lahko kraj bistveno razširi svojo turistično ponudbo.
Mesto brez parka je kot pianist brez enega prsta. Tudi brez enega prsta se da igrati, a ni isto. Tako kot mora imeti mesto, da se mu lahko tako reče, osrednji trg, staro mestno jedro, cerkev, gimnazijo, stadion, bazen, gledališče, šole in vrtce, bolnico in zdravstveni dom pa kakšno tovarno in urade, mora imeti tudi park. Tudi brez parka se da živeti, ampak ni isto.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
