I. Vidmar

Krajevna skupnost Kandija je javnosti predstavila idejno zasnovo ureditve parka pri gradu Grm, projekt, ki ga izvajajo v okviru participativnega proračuna Mestne občine Novo mesto. Gre za ureditev parka, kakršen je tam nekoč že bil.

Projekt so razdelili na tri dele, na formalni park, ki naj bi bil tak, kot je bil od druge polovice 19. stoletja do šestdesetih let 20. stoletja, na neformalni park in pasji park. Vsi trije deli parka se bodo navezali na obstoječe parkovne površine, ki se razprostirajo levo in desno ob vhodu v grad.

Po skicah in starih zračnih posnetkih

Kot so zapisali avtorji idejne zasnove iz novomeškega podjetja GPI, je na območju formalnega parka predvidena parterna ureditev po vzoru preteklih ureditev.

Glede na skice in stare zračne posnetke naj bi bilo območje razdeljeno na osem polj v štirih vrstah. Polja delijo ena vzdolžna pot in tri prečne; na srednji prečni se nahaja vodni element – okrogla vodna površina s širšim robom, ki omogoča sedenje. Vsako izmed polj bodo po robu zasadili z nizko striženo živico. Izbrana bo vrsta, po lastnostih podobno pušpanu, ki bo omogočala večkratno letno rez in oblikovanje, ne bo pa zahtevala posebne nege. Živico bodo strigli do višine in širine 40 cm. Znotraj parternih polj bo zasajena trata.

Participativni proračun

Imate idejo? Za projekte občanov v Novem mestu letos 200 tisoč evrov

Na območju zahodno od parterne ureditve – formalnega dela parka – bodo na nižjeležečem območju uredili zelene tribune z manjšim prizoriščem, s paviljonom in stezo za pumptrack. Zasadili bodo tudi drevesa in grmičevje ter namestili urbano opremo. Zid med formalnim in neformalnim delom bodo obnovili in ob njem uredili pot z zasaditvijo, podobno tisti na formalnem delu parka. 

Na robu formalnega parka, južno od nove poti in drevoreda, bodo uredili pasji park, ki bo imel tudi vlogo zelene bariere med formalnim parkom in območjem industrije. V parku bo prednostno ohranjena obstoječa zasaditev, ki jo bodo ob odstranitvi drevesa ustrezno nadomestili z eno izmed predlaganih avtohtonih vrst.

Ureditev parka pod grmskim gradom bo potekala postopoma. V krajevni skupnosti nameravajo za ureditev parka kandidirati tudi na aktualnem razpisu participativnega proračuna. Ko bo park urejen, naj bi vzdrževanje prevzela občina oziroma podjetje Komunala.

Zgodovinski vrtovi in parki

Zgodovinski vrtovi imajo dolgo zgodovino, ki sega vse do časa Rimskega imperija, prvi izpričani začetki vrtne umetnosti na naših tleh pa so nastali v srednjem veku v samostanskih vrtovih v tako imenovani klaustrih.

Večina vrtov in parkov, od katerih se jih je nekaj ohranilo vse do danes, je nastala po koncu obdobja turških vpadov, ko so gradovi izgubili značaj utrdb in so začeli graditi dvorce ter ob njih uredili območja, na katerih se je gospoda lahko sprehajala in uživala. Sprva so bili to zasebni vrtovi, v 19. stoletju pa smo dobili pri nas tudi prve javne in javnosti dostopne zasebne parke, kamor sodijo tudi mestni (Tivoli, Maribor, Celje) in zdraviliški parki.

Na našem območju je bil takrat lepo urejen zdraviliški park v Dolenjskih Toplicah, tam, kjer je danes prireditveni prostor Jasa.

Glas ljudstva

Katero stranko bi volili? Povejte svoje mnenje v naši anketi

Najbolj znani parki in zgodovinski vrtovi so se na našem območju nahajali pri Gradu Soteska, ki je lani doživel delno posodobljeno obnovo, bližnjem Hudičevem turnu, v Gradcu v Beli krajini, kjer je bil parkovno urejen celoten polotok z drevoredom, na Mokricah, kjer park delno še obstaja, a je slabo vzdrževan in ponekod zaraščen. Lep park je bil tudi ob gradu Pišece, kjer nanj danes spominja orjaški mamutovec, s 54 m višine eno najvišjih dreves v Sloveniji. Poudariti velja tudi nekdaj baročni in v 19. stoletju v angleškem krajinskem slogu prenovljeni park ob Šrajbarskem turnu v Leskovcu pri Krškem, ki ga na pobudo krajanov obnavljajo s pomočjo denarja iz participativnega proračuna.

Edini preživeli grajski park, ki je ves čas ostal v svoji prvotni funkciji in je bil tudi ves čas primerno vzdrževan, je park ob Gradu Otočec.